Pričujoče spletno mesto uporablja sejne (nujno potrebne) piškotke ter druge piškotke (piškotke tretjih oseb) v namen zagotovitve najboljše uprabniške izkušnje. Spletna stran neposredno uporablja sejne piškotke, po Pravilniku o piškotkih pa obstaja možnost onemogočanja uporabe piškotkov, ki zbirajo spletne analitične podatke. V kolikor uporabnik nadaljuje z brskanjem po spletni strani ali zapre obvestilo o piškotkih, soglaša z uporabo vseh piškotkov.

X zapri

Pri prostorskem načrtovanju mora Dežela upoštevati tudi 21. člen zaščitnega zakona

04/03/2006

Zakon 38/01 - člen 21 “1. Na območju, ki ga določa 4. člen, morajo upravna ureditev, raba teritorija, gospodarsko, družbeno in urbanistično načrtovanje ter njihovo izvajanje tudi v primeru razlaščanj težiti k zaščiti zgodovinsko-kulturnih značilnosti. 2. Za namene, o katerih govori 1. odstavek, in sporazumno z Odborom mora biti v pristojnih posvetovalnih organih zagotovljeno ustrezno predstavništvo slovenske manjšine.”

Zaščitni zakon 38/01 v svojem 21. členu (zaščita družbenih, gospodarskih in okoljevarstvenih interesov slovenske manjšine) je dokaj jasen. Slovenska narodna skupnost mora biti soudeležena pri vseh tistih odločitvah, ki zadevajo urbanistično, okoljevarstveno in prostorsko načrtovanje prostora, kjer živi. Ni nobenega dvoma, da to območje sestavljata tudi tržaški in goriški Kras ter obalni pas, ki ga je deželna vlada vključila v novo “hiper-zaščiteno območje”, ne da bi se pri tem sploh posvetovala s krajevnimi župani, kaj šele z slovenskimi organizacijami. Slovenska kulturno-gospodarska zveza pozorno in zaskrbljeno sledi razvoju dogodkov. V zvezi z deželnim odlokom z dne 10.02.2006 in novim pravilnikom, ki naj bi urejal naravni rezervat v dolini Glinščice, se je v minulih dneh pokrajinski predsednik SKGZ za Tržaško Igor Gabrovec že posvetoval z nekaterimi javnimi upravitelji ter z vodstvom Kmečke zveze. Ugotovljeno je bilo, da se z uvajanjem novih omejitev dejansko ponovno in brezobzirno oškoduje skupnost, ki na tem teritoriju in od tega teritorija živi. Zato SKGZ prepričano podpira župane, ki so s konkretnimi načrti - kot je zamisel o “Kraškem okraju” - že dokazali, da teritorij dobro poznajo, z njim čutijo in tudi dejansko skrbijo za njegov gospodarsko-kulturni razvoj s sodobnimi oprijemi. Ob upoštevanju tega je prezirljiv odnos s strani Dežele toliko bolj nesprejemljiv. Na vse to bo SKGZ tudi formalno opozorila predsednika deželne vlade Riccarda Illyja. SKGZ je v prvi polovici lanskega leta skupaj z SSO sklicala sestanek z vsemi petimi slovenskimi deželnimi svetovalci in slovenskimi župani, na katerem je tekla razprava o uveljavljanju določil 21. člena zaščitnega zakona. SKGZ bo zato v prihodnjih dneh predlagala, da pride takoj do ponovnega srečanja v tej sestavi s soudeležbo tudi včlanjenih stanovskih organizacij.