Pričujoče spletno mesto uporablja sejne (nujno potrebne) piškotke ter druge piškotke (piškotke tretjih oseb) v namen zagotovitve najboljše uprabniške izkušnje. Spletna stran neposredno uporablja sejne piškotke, po Pravilniku o piškotkih pa obstaja možnost onemogočanja uporabe piškotkov, ki zbirajo spletne analitične podatke. V kolikor uporabnik nadaljuje z brskanjem po spletni strani ali zapre obvestilo o piškotkih, soglaša z uporabo vseh piškotkov.

X zapri

Razširjena seja Deželnega sveta SKGZ

07/07/2010

PRIMORSKI DNEVNIK, 7. julija 2010

OPČINE - Predlog za nov sistem financiranja slovenske manjšine, ki ga je pripravila Slovenska kulturno-gospodarska zveza, je na seji njenega deželnega sveta spodbudil razpravo ne samo o tem vprašanju, temveč tudi o položaju in prihodnosti manjšinskih ustanov. V naši skupnosti se je po besedah Rudija Pavšiča v precejšnji meri zakoreninila miselnost, po kateri ustanove ni nujno, da rastejo in se razvijajo, »saj bodo iz leta v leto dobile enake finančne podpore«. In ko se bo ustvaril finančni primanjkljaj, se bo itak našel kdo, ki bo to izgubo kril, je dejal predsednik SKGZ. Po njegovem si manjšina ne more in ne sme več privoščiti takšnega sistema financiranja, »ki je fotokopija tistega iz leta 1991«. Pavšič se je vprašal, če smo naše ustanove res zaupali sposobnim ljudem, v vsakem primeru je treba odpraviti funkcije »dosmrtnih ravnateljev«. V prihodnosti bodo morale manjšinske organizacije izbirati sposobne upravitelje, razmisliti o honoriranju predsednikov upravnih svetov in o uvedbi pogodbenih ravnateljev. »Vse lepo in prav, a v manjšini ni čakalnih vrst pred našimi ustanovami, ki so voditelje v preteklosti izbirale v glavnem po pripadnosti in ne po sposobnosti. Zato je treba dosti več pozornosti nameniti kadrovanju,« je glede tega vprašanja menil deželni svetnik Igor Kocijančič. Mitja Bauzon je prepričan, da morajo ostati glavni akterji ustanov ravnatelji (ali poslovodje), predsednikom ni treba nuditi posebnih honorarjev, kvečjemu nadzornikom, ki odgovarjajo za poslovanje ustanove. Igor Komel ima vtis, da manjšina na kulturnem področju živi na nekakšnem otoku, kjer ne zaznava živahnih utripov, ki so doma v kulturi v Italiji in v Sloveniji. Ob tem vprašanju se je Pavšič navezal na Benečijo in na še večjo skrb, ki jo mora vsa manjšina nameniti temu območju, kjer se dogaja marsikaj negativnega (naraščajoči pritiski na Slovence), a tudi pozitivnega. Navedel je primer Postaje Topolove, ki se vse bolj uveljavlja in o kateri poročajo italijanski in tudi evropski mediji. »Sistem financiranja je pred letom 1991 nagrajeval SKGZ na škodo SSO, sedaj se dogaja obratno. Prehodna doba je bila predolga in novi časi zahtevajo spremembe«, je naglasil tržaški občinski svetnik Stefano Ukmar. Pogajanja s SSO ne bodo lahka, bistveno je, da se začnejo in da obrodijo sadove, je dodal. Alešu Doktoriču se predlogi SKGZ ne zdijo prav nič pogumni, in če to pomeni pogum, potem je v manjšini nekaj zelo narobe, je poudaril. Vodji Kinoateljeja je odgovoril Pavšič, ki zagovarja politiko malih, a konkretnih korakov, razgovori z ostalimi manjšinskimi dejavniki ne smejo voditi v zmešnjave in škodljive kompromise, na katere je opozoril Kocijančič, temveč v iskanje sprememb, ki bi koristile vsej manjšini. Da živimo v nenormalnih razmerah pričajo velike težave, ki spremljajo tržaško srečanje predsednikov Italije, Slovenije in Hrvaške, je podčrtal Ace Mermolja. Kar bi bilo drugje samoumevno, je pri nas izredno. Pri financiranju slovenske manjšine je treba premostiti ideološke razdelitve, ki očitno pri nas še obstajajo, čeprav se vsi strinjajo, da ideologij ni več. Očitno to še ne velja za našo skupnost.

S.T.