Pričujoče spletno mesto uporablja sejne (nujno potrebne) piškotke ter druge piškotke (piškotke tretjih oseb) v namen zagotovitve najboljše uprabniške izkušnje. Spletna stran neposredno uporablja sejne piškotke, po Pravilniku o piškotkih pa obstaja možnost onemogočanja uporabe piškotkov, ki zbirajo spletne analitične podatke. V kolikor uporabnik nadaljuje z brskanjem po spletni strani ali zapre obvestilo o piškotkih, soglaša z uporabo vseh piškotkov.

X zapri

Rim mora čimprej nadoknaditi zamujeno

07/02/2007

IZ PRIMORSKEGA DNEVNIKA 07-02-2007 - uvodnik je podpisal časnikar Sandor tence

Ministrica za deželna vprašanja Linda Lanzillotta je na včerajšnjem rimskem srečanju s Štoko in Pavšičem spet izpostavila politično voljo Prodijeve vlade, da končno začne izvajati zaščitni zakon za našo manjšino. To je pred kratkim med obiskom v Sloveniji že napovedal zunanji minister D'Alema. Dejansko, pravijo v Rimu, gre le za stvar časa in ne politične volje.

V zvezi z zaščitnim zakonom je odprta vrsta vprašanj, začenši z novim paritetnim odborom. Deželni svet in vlada ter skupščina izvoljenih slovenskih predstavnikov so že pred časom imenovali svojih 16 članov, za sestavo odbora pa manjkajo še štirje člani, ki jih mora imenovati osrednja vlada. Pristojna ministrstva so se zanje že sporazumela, zato res ni več nobenih razlogov za dodatne zamude in zavlačevanja.

S paritetnim odborom je direktno povezan seznam občin zaščitnega zakona. Dosedanji predsednik odbora Rado Race je ta seznam že trikrat poslal v Rim in vsakič ga je desna sredina na oblasti zavrnila. Njene utemeljitve so bile formalno pravne narave, v resnici pa vsakič izrazito politične, kot da bi vladne poteze navdihoval tržaški poslanec Menia, kar je najbrž odgovarjalo resnici. Pomembno je, da je s tem v zvezi včeraj ministrica za dežele zagotovila načelno podporo seznamu 32 občin, ki ga je pripravil prejšnji paritetni odbor.

Tretji velik problem, katerega rešitev pa ni za vogalom, je državna finančna podpora slovenski manjšini. Ti prispevki so že več kot deset let nominalno enaki, inflacija in predvsem stroški pa stalno naraščajo. Deželna uprava je sicer pred dvema letoma ustanovila svoj finančni sklad za Slovence, glavno odgovornost pa na tem področju nosita država oziroma vlada. Vsi poznamo situacijo državne blagajne, javne prispevke za manjšino pa res ne moremo enačiti s tekočimi stroški-izdatki, ki jih vlada upravičeno omejuje.