Seja Deželne posvetovalne komisije o glasbenem šolstvu

06/10/2017
Posvetovalna komisija za slovensko manjšino je prisluhnila predstavnikom Centra za glasbeno vzgojo Emil Komel in Glasbene matice

 

Za skupno glasbeno šolo bomo morali še počakati

Avdicija predstavnikov Glasbene matice in Centra Emil Komel

TRST - Pred koncem leta bo morda jasno, če bomo Slovenci v Italiji v prihodnjih letih debili eno samo deželno glasbeno solo. Avdicija Glasbene matice in Centra za glasbeno vzgojo Emil Komel pred deželno posvetovalno komisijo za Slovence namreč ni razrešila starih in novih vozlov, ki spremljajo to vprašanje. Pred dvema letoma je deželni svet namenil 150 tisoč evrov Komelu za sanacijo svoje blagajne v vidiku združitve z Glasbeno matico, letos poleti pa so deželni svetniki kot prejemnico državnega prispevka iz zaščitnega zakona določili glasbeno ustanovo, ki naj bi se rodila na novo ali pa iz združitve dveh glasbenih ustanov.

Iz avdicije predstavnikov GM in Komela ter tudi iz razprave, ki je temu sledila, je izstopalo, da se z združitvijo v glavnem nikomur ne mudi. Odbornik Gianni Torrenti je kot rok za odločitve določil konec leta, z letom 2018 pa Dežela vstopa v volilni čas, v katerem tudi v zvezi s slovensko manjšino ni pričakovati kakšnih pomembnejših sklepov.

Delegaciji GM in Komela (vodila sta ju podpredsednik David Clodig in predsednik Blaž Kerševan) sta dejansko ponovili stališča, ki sta jih na Torrentijevo prošnjo komisiji pismeno posredovali v začetku septembra. V dokumentih so omenjeni tudi sestanki vodstev glasbenih šol, ki niso obrodili konkretnih rezultatov, čeprav na papirju nihče ni proti eni sami slovenski glasbeni šoli, ki jo, kot kaže, še nekaj časa ne bomo imeli. In to kljub prepričanju odbornika (ponovil ga je na seji komisije), da so dozoreli pogoji in časi za ustanovitev nove glasbene ustanove v duhu sklepa deželnega sveta.

Člani komisije so gostom postavili številna vprašanja o pravnih, zaposlitvenih in pedagoških vidikih morebitne združitve oziroma ustanovitve nove glasbene šole. Gre sicer za precej zapletene zadeve (omenjena je bila tudi možnost ustanovitve fundacije ali pa društva), kot je še vedno nerešeno vprašanje 150 tisoč evrov izrednega deželnega prispevka, ki jih je Komel, kot rečeno, pred dvema letoma dobil v vidiku združitve z Glasbeno matico. Odbornik Torrenti je svoj čas dejal, da bi bilo treba, če se nič ne zgodi, ta denar vrniti Deželi, Center Komel pa je pojasnil, da je s to izredno finančno podporo saniral svoje blagajne.(st)