Pričujoče spletno mesto uporablja sejne (nujno potrebne) piškotke ter druge piškotke (piškotke tretjih oseb) v namen zagotovitve najboljše uprabniške izkušnje. Spletna stran neposredno uporablja sejne piškotke, po Pravilniku o piškotkih pa obstaja možnost onemogočanja uporabe piškotkov, ki zbirajo spletne analitične podatke. V kolikor uporabnik nadaljuje z brskanjem po spletni strani ali zapre obvestilo o piškotkih, soglaša z uporabo vseh piškotkov.

X zapri

Seja deželnega in pokrajinskih svetov SKGZ

09/03/2005

Seja deželnega in pokrajinskih svetov Slovenske kulturno-gospodarske zveze, ki je potekala v ponedeljek zvečer v Gregorčičevi dvorani v Trstu, je odražala vso zaskrbljenost te organizacije ob nekaterih nedavnih dogodkih. Poleg neizvajanja zaščitnega zakona sta bili osrednji temi seje še poslabšanje ozračja ob nedavnih proslavah ob 50-letnici ponovne priključitve Trsta Italiji ter obhajanja dneva spomina na fojbe in eksodus, obenem pa tudi nova oblika razpisa za financiranje naših ustanov in organizacij, ki jo je pripravila slovenska vlada.

Predsednik SKGZ Rudi Pavšič se je v svojem dolgem poročilu zaustavil najprej pri zastrupljenem ozračju po nedavnih omenjenih proslavah. Izhod iz tega položaja vidi Pavšič v skupnem poročilu mešane slovensko-italijanske komisije zgodovinarjev, s katerim je treba seznaniti širšo javnost, zlasti mlajše generacije. Dalje mora spravno dejanje med predsedniki Italije, Slovenije in Hrvaške vsebovati tudi postanek pri spomeniku bazoviškim junakom, poleg tega bodo italijanskemu predsedniku Carlu Azegliu Ciampiju v kratkem povedali, da bodo uresničili spravne pobude, ko bo on podpisal odlok o seznamu občin, kjer naj veljajo določila zaščitnega zakona. Tudi ob napovedanem obisku italijanskega zunanjega ministra Gianfranca Finija v Ljubljani pričakujejo obsodbo fašizma in opravičilo slovenskemu narodu za 20-letno fašistično diktaturo. Pri oblikovanju strategije dobrosedskih odnosov in ustvarjanju dobrega ozračja ima pomembno vlogo Dežela Furlanija-Julijska krajina, Slovenija pa mora v svoje strateške izbire vključevati tudi manjšino. V tem smislu je predsednik SKGZ omenil možnost, da bi Slovenija v Trstu odprla svoj informacijsko-promocijski center.

V zvezi z neizvajanjem zaščitnega zakona je Pavšič dejal, da morata krovni organizaciji skupaj s strankami, ki so svojčas podpisale dokument o vključitvi Trsta v območje zaščite, izdelati podroben predlog o tem, kako si predstavljajo izvajanje zakona v Občini Trst, in to predložiti vladi. Po drugi strani pa je potrebna zamenjava nekaterih ljudi v paritetnem odboru. Seje slednjega je treba sklicevati toliko časa, dokler se neizpodbitno ne dokaže, da prihaja do bojkota.

Predsednik SKGZ je dalje podal negativno oceno novega načina razpisa za financiranje manjšine v Sloveniji. Ta, je dejal, ne upošteva več vloge krovnih organizacij. Po besedah Rudija Pavšiča, lahko pride tudi do 4.000 prošenj, pri čemer je vprašanje, na podlagi kakšnih kriterijev se lahko porazdelijo sredstva. S tem bo vloga krovnih organizacij precej bolj šibka, celo izničena pa bo vloga krovnih organizacij, ki delujejo na teritoriju (npr. ZSŠDI, ZSKD, ZSKP idr.). Predsednik SKGZ se je ob tem tudi vprašal, ali v zamejstvu vsi enako gledamo na vlogo krovnih organizacij oz. ali je sodelovanje krovnih pozitiven ali moteč element. To spričo poročanja medijev o obiskih nekaterih strank v Sloveniji. Predloga o skupnem predstavništvu, kjer bi polovico članov sestavljali predstavniki civilne družbe, polovico pa izvoljeni politični predstavniki, nekateri niso sprejeli. Če se ta trend delegitimacije krovnih organizacij nadaljuje, obstaja bojazen razhoda med SKGZ in SSO, kjer bo vsak iskal svoje botre.

Uvod v razpravo sta predstavljali razmišljanji pokrajinskih predsednikov SKGZ za Trst in Gorico Igorja Gabrovca in Livia Semoliča. Po mnenju prvega mora skupno poročilo zgodovinarjev postati obvezno učno gradivo v šolah na obeh straneh meje, krovni organizaciji pa naj uresničujeta skupno predstavništvo manjšine s tem da sodelujeta z izvoljenimi predstavniki. Semolič pa je ugotovil, da SKGZ ni uspela govoriti o določenih tragedijah ter upoštevati trpljenja drugih. Potrebno se je v določeni meri razbremeniti problematike polpretekle zgodovine, drugače obstaja bojazen, da bo slednja postala alibi za izognitev vedno večjim problematikam razvoja manjšine.

Za Stojana Spetiča bo sprava možna takrat, ko se bo izvajal zaščitni zakon in ko bo skupno poročilo zgodovinarjev prišlo v naše šole. Odgovornost za neizvajanje zaščitnega zakona je pripisal tudi predsedniku FJK Riccardu Illyju in levi sredini, ki vlada Deželi. Zato je treba odločno pritisniti na Deželo in na politične stranke, poslužimo pa se lahko tudi zakona št. 482/99, pri čemer naj občine zahtevajo dvojezične izkaznice. Slovenija, je dejal Spetič, prelahko dopušča Italiji, da krši mednarodne sporazume. O nedavni vesti, da bo ustavno sodišče razpravljalo o dveh členih zaščitnega zakona, pa je Spetič dejal, da to lahko postane alibi za oblasti, da popolnoma blokirajo zaščitni zakon in paritetni odbor.

Po mnenju Jureta Kufersina so bile politične stranke premalo prisotne, zato je treba razumeti, kaj hočejo stranke in kaj hočejo organizacije civilne družbe. Tudi se ne sme prepustiti samo eni stranki, da ima odnose Slovenijo.

Ace Mermolja je v svojem posegu izrazil občutek, da so danes v Evropi manjšine odvečne, glede vesti o ukvarjanju ustavnega sodišča z dvema členoma zaščitnega zakona pa je posvaril pred posledicami črtanja nekaterih odstavkov iz zakona. Po njegovem mnenju je tudi potreben zakon o odnosu Slovenije do manjšin. Obenem je dejal, da je treba jasno ločevati med navidezno in resnično nevarnostjo.

Vojko Slavec je začel s kritiko na račun našega dnevnika, ki da je po njegovem mnenju vehementno priporočal gledanje filma Srce v breznu. Predlagal je uvedbo dneva spomina Slovencev v Italiji: to bi bil lahko 7. oktober, dan uvedbe Gentilejeve reforme. Odgovornost glede razpisa za financiranje manjšine s strani Slovenije je pripisal Slovenski skupnosti, zaustavil pa se je tudi pri »cenzuriranju« Primorskega psa, pri čemer je po njegovem mnenju dolžnost SKGZ izreči mladim vsaj solidarnost. Vsi vemo, je dejal, da je Primorski dnevnik večinoma v rokah SKGZ, zato se je vprašal, kaj bodo ob takih dogodkih mladi mislili čez 20 let.

Igor Canciani ne razume, zakaj Slovenija nadaljuje z zadržanjem, ki ga je imela pred vstopom v Evropsko unijo. Spravni proces, je dejal, bo občuten, če bo opravljen od spodaj navzgor. Canciani je tudi predlagal, naj se SSk posvetuje s civilno družbo, glede financiranja pa je predlagal oblikovanje pisma čimvečjega števila članic s trditvijo, da je sistem, ki ga je oblikovala slovenska vlada, neustrezen.

Po besedah Rada Raceta si manjšina glede polemik o fojbah ne bi smela preveč greniti življenja, saj je to le iskanje poceni konsenza spričo nizke ravni današnje politike. Zavedati se je tudi treba, da so manjšine v meddržavnih odnosih drugotnega značaja, zato je od nas odvisno, ali bomo pridobili primeren prostor. Za Raceta so krovne organizacije ključnega pomena, saj se bo manjšina razvijala samo preko njih, ker nobena politična stranka ne bo nikoli nositeljica interesov manjšine. Pri tem je treba tudi začeti razmišljati o skupni organizaciji. Močna krovna organizacija pa moti politične stranke (zlasti SSk in Leve demokrate) in tudi v Ljubljani želijo manipulirati z manjšino. Race se je pri obravnavanju zaščitnega zakona vprašal, ali je pametno iti v spopad z Državnim svetom, ki po drugi strani daje paritetnemu odboru suverenost. Tudi odstavitev nekaterih članov odbora (sicer je Race pripravljen poročati predsedniku FJK Illyju o položaju) ni enostavna, vsekakor ostaja zmeren optimist, da bo na koncu seznam občin vendarle šel skozi. Idealno bi bilo, da se to zgodi ob Finijevem obisku v Sloveniji.

S priznanjem vloge krovnih organizacij se je strinjala tudi Nataša Paulin, ki je tudi predlagala, naj se SSk povabi na javno soočenje. Glede zaščitnega zakona je dejala, da Sindikat slovenske šole skuša zdaj doseči priznanje po sodni poti, podobno se dogaja v zvezi z vprašanje ustanovitve slovenske sekcije pri tržaškem konservatoriju.

Večina razpravljalcev pa se je strinjala s takim predlogom skupnega predstavništva, ki bi ga sestavljali tako pripadniki civilne družbe kot izvoljeni politični predstavniki. Sporočeno je tudi bilo, da se SKGZ in SSO dogovarjata za pripravo skupne proslave 60-letnice osvoboditve, ki naj bi bila 15. maja na tržaškem Krasu. V kratkem bi moralo priti tudi do srečanja o teritoriju z deželnimi svetniki in župani.

(Primorski dnevnik - 9.. marca 2005)