Pričujoče spletno mesto uporablja sejne (nujno potrebne) piškotke ter druge piškotke (piškotke tretjih oseb) v namen zagotovitve najboljše uprabniške izkušnje. Spletna stran neposredno uporablja sejne piškotke, po Pravilniku o piškotkih pa obstaja možnost onemogočanja uporabe piškotkov, ki zbirajo spletne analitične podatke. V kolikor uporabnik nadaljuje z brskanjem po spletni strani ali zapre obvestilo o piškotkih, soglaša z uporabo vseh piškotkov.

X zapri

Seja Deželnega sveta SKGZ v Jamljah

18/01/2019
Predsedniško omizje: Igor Tomasetig, Maja Humar, Igor Kocijančič in Rudi Pavšič

 

 

Kongres SKGZ, ki bo 9. marca v tržaškem Kulturnem domu, bo potekal v pozitivnem političnem okviru tako znotraj naše narodne skupnosti kot v širšem prostoru. Utrdili so se slovensko-italijanski bilateralni odnosi (obisk obeh zunanjih ministrov v Rimu, srečanje predsednika Dežele FJK Fedrige v Ljubljani ter obisk predsednika Državnega zbora Dejana Židana prihodnji teden v Trstu) in našla se je rešitev za Primorski dnevnik, Novi glas in Novi Matajur.

To je na seji Deželnega sveta SKGZ, ki je bila na sedežu društva Kremenjak v Jamljah, povedal deželni predsednik Rudi Pavšič, ki je članstvo obvestil tudi o finančnih predlogih, ki prihajajo iz Ljubljane, Rima in Trsta. Pavšič je med drugim ocenil, da široka podpora, ki jo je bil na občnem zboru SSO deležen Walter Bandelj, dokazuje, da večinski del sorodne krovne organizacije podpira sodelovanje in povezovanje.

Predsednik deželnega sveta Igor Kocijančič je drugi del zasedanja posvetil vsebinskim temam, kot nadaljevanje dvodnevnega programskega seminarja v Kobaridu in številnih srečanj s članicami. V razpravi so bile izpostavljene pomembne tematike, vezane predvsem na demografsko sliko naše skupnosti in izseljevanje mlajših generacij. Poudarjeno je bilo, da znotraj manjšine bi bilo potrebno ustvariti specifično delovno skupino za šolsko problematiko, saj tako pomembno vprašanje moramo obravnavati celovito. Posebej je bilo v tem okviru omenjeno trojezično šolanje v Kanalski dolini).

Več udeležencev Deželnega sveta SKGZ je poudarilo potrebo po mreženju, zlasti v današnjem času, ko družbene dinamike spodbujajo ločevanje, pa čeprav je marsikdo izpostavil tudi primere dobre prakse, kot so ilustratorski projekt ZSKD-ZTT, projekt Magajna 100 ter Cankarjevo leto v Trstu, predvsem pa Slofest.

SKGZ mora jasno določiti svoje prioritete, saj si ne more prevzeti odgovornosti za vse manjšinske problematike in nadomestiti odsotnost ali šibkost drugih. Posebej bi se morala ukvarjati s civilnimi pravicami, ki jih sodobna družba vse bolj postavlja na stranski tir.

 

Trst, 18. januarja 2019