Pričujoče spletno mesto uporablja sejne (nujno potrebne) piškotke ter druge piškotke (piškotke tretjih oseb) v namen zagotovitve najboljše uprabniške izkušnje. Spletna stran neposredno uporablja sejne piškotke, po Pravilniku o piškotkih pa obstaja možnost onemogočanja uporabe piškotkov, ki zbirajo spletne analitične podatke. V kolikor uporabnik nadaljuje z brskanjem po spletni strani ali zapre obvestilo o piškotkih, soglaša z uporabo vseh piškotkov.

X zapri

Seja izvršnega odbora SKGZ: v ospredju vprašanje jezika

19/05/2007

Slovenski jezik, njegova raba v javnosti, kvaliteta in možne strategije promocije so bile v ospredju pozornosti na zadnji seji izvršnega odbora Slovenske kulturno-gospodarske zveze, ki je za uvodni poročili zaprosila prof. Mirana Košuto in psihologinjo Suzano Pertot. Pred tem je predsednik SKGZ Rudi Pavšič že v svojem uvodnem nagovoru izrazil čestitke pisatelju Borisu Pahorju ob prejemu visokega odlikovanja francoske države. Nadalje je Pavšič spregovoril o finančni stiski v manjšini in o pobudah, ki jih nameravata SKGZ in SSO sprožiti v odnosih z rimsko vlado. Slovenija je ravnokar začela z izplačevanjem predvidenih dotacij, kar vsaj delno ublaži splošno zaskrbljujoče stanje. Glede paritetnega odbora je Pavšič pozitivno ocenil dejstvo, da je prišlo do soglasja o vprašanju določitve zaščitenega območja. V svojem poročilu se je predsednik SKGZ dotaknil tudi volilne kampanje v Gorici, kjer je obžaloval določeno zaostritev tonov, in Nabrežini, kjer pa je spričo poenotenja leve sredine možen tudi končni uspeh. Svoje izvajanje je Pavšič zaključil z napovedjo drugega posveta v sklopu čezmejnega evropskega projekta Sapeva, ki bo v petek, 1. junija, v Kopru. Nositeljici projekta sta SKGZ in Italijanska unija. O vprašanju skrbi za slovenski jezik je prvi spregovoril predsednik Slavističnega društva Slovenije prof. Miran Košuta, ki je posebej izpostavil vlogo šole. Pri tem je dejal, da je občutiti splošen upad jezikovne kakovosti na vseh stopnjah obveznega izobraževanja, čemur gre dodati še spremembo v jezikovno-etnični sestavi šolske populacije. Zato je potrebno v prihodnjem obdobju veliko investirati v jezikovno izpopolnjevanje šolskih kadrov, ki morajo biti obenem tudi pedagoško primerno podkovani za posredovanje znanja v spremenjenih in nič kaj lahkih pogojih. Glede javne rabe jezika je prof. Košuta izpostavil dejstvo, da je dosledna dvojezičnost prej izjema kot pa pravilo. Naša skupnost se premalo poslužuje možnosti rabe slovenščine, ki so ji že priznane (primer dvojezičnih izkaznic, davčne prijave, odnosi z javnimi ustanovami in znotraj izvoljenih organov, slovenščina na sodišču, itd.). Črno piko si zaslužijo tudi mediji, kjer je opazno pomanjkanje strokovnega profila lektorja in sploh jezikovnega izpopolnjevanja vseh, ki se profesionalno ukvarjajo s komuniciranjem (novinarji, javni delavci, politiki). Kadrovska stiska in finančne težave ne morejo biti alibi, ki opravičujejo slabšanje jezikovnega znanja. V sklepnem delu Košutovega poročila je bilo nakazanih nekaj stvarnih predlogov. Manjšina naj se čimprej opremi z jasno „jezikovno“ strategijo, koristna pa bi bila tudi ustanovitev jezikovne posvetovalnice. Gotovo pa bo potrebna večja interakcija med organizacijami in ustanovami civilne družbe in šolo. Psihologinja Suzana Pertot, ki se že dolgo let ukvarja tudi s specifičnim vprašanjem dvojezičnih otrok, je že uvodoma poudarila, da se v našem političnem vsakdanu prevečkrat izpostavlja le vprašanje pravnega varstva manjšine. „Slednje pa je sredstvo, ne more biti končni cilj,“ je dejala Pertotova. Manjka organski načrt o jezikovni politiki, saj manjšina nima ne jasne in ne skupne vizije glede ciljev. Neko abstraktno pojmovanje „slovenskosti“ je običajno tudi alibi, da se izognemo poglabljanju in samokritičnosti. Občutek obstaja, da ni zadostne volje, da bi se stanje spremenilo in se zato manjšina ziba v lastni nedorečenosti.

Uvodnim poročilom je sledila zanimiva razprava, v katero so posegli še Ace Mermolja, Jure Kufersin, Marino Marsič, Dorica Kresevič, Adriano Sossi, Igor Gabrovec, Gorazd Pučnik, Marjetica Možina in Edi Bukavec. SKGZ bo že v prihodnjem obdobju sestavila osnutek celovitega jezikovnega načrta in s tem sprožila soočenje z vsemi manjšinskimi komponentami. Cilj je v določitvi vsemanjšinske jezikovne politike, ki naj spremlja našo skupnost v vse bolj zahtevnem času.