Pričujoče spletno mesto uporablja sejne (nujno potrebne) piškotke ter druge piškotke (piškotke tretjih oseb) v namen zagotovitve najboljše uprabniške izkušnje. Spletna stran neposredno uporablja sejne piškotke, po Pravilniku o piškotkih pa obstaja možnost onemogočanja uporabe piškotkov, ki zbirajo spletne analitične podatke. V kolikor uporabnik nadaljuje z brskanjem po spletni strani ali zapre obvestilo o piškotkih, soglaša z uporabo vseh piškotkov.

X zapri

Seja pokrajinskega sveta SKGZ za Tržaško

29/11/2007

V torek zvečer se je v Prosvetnem domu na Opčinah zadnjič letos sestal pokrajinski svet Slovenske kulturno-gospodarske zveze za Tržaško. Že ob začetku zasedanja se je tržaški predsednik SKGZ Igor Gabrovec spomnil dveh žalostnih dogodkov, ki sta v zadnjem obdobju prizadela našo skupnost, in sicer smrt priljubljenega fotografa Maria Maganje in vidnega politika, zdravnika in kulturnega delavca Mirka Špacapana. V svojem uvodnem poročilu je Gabrovec nato obnovil nekatere dogodke iz zadnjih dni, med temu je posebno pozornost posvetil obravnavi osnutka novega deželnega statuta FJK v ustavni komisiji poslanske zbornice v Rimu. SKGZ je osnutek novega statuta že ocenila kot znak sodobnega in evropsko naravnanega gledanja na vprašanja decentraliziranja oblasti ter ovrednotenja pomena večjezičnosti in večkulturnosti tega FJK, tako da zaskrbljajo poskusi, da bi se statut spremenilo tudi v smer reduciranja pomena in vloge različnih jezikov in kultur. Nadalje je tržaški predsednik SKGZ izpostavil pomen objave Napolitanovega odloka (določitev ozemeljskega obsega zaščitnega zakona) na Uradnem listu Republike Italije, kar odpira novo fazo uresničevanja zakona in vsestranskega uveljavljanja dvojezičnosti. Na dnevnem redu torkove pokrajinske skupščine SKGZ je bila tudi obravnava nedavno sprejetega deželnega zakona za zaščito slovenske manjšine. O zakonu je poglobljeno spregovoril deželni predsednik SKGZ Rudi Pavšič, ki je zakonodajnemu postopku sledil v prvi osebi. Nov deželni zakon je ocenil kot veliko pridobitev za našo narodno skupnost, saj postavlja nek red v odnosih med Deželo in manjšino, hkrati pa uvaja nekatere novosti, ki bodo pozitivno vplivale na delovanje in razvoj Slovencev v Italiji. V tem smislu je Pavšič posebej izpostavil dejstvo, da deželni zakon končno le uradno priznava vlogo in pomen obeh krovnih organizacij SKGZ in SSO ter ustanavlja seznam vseh slovenskih organizacij, društev in ustanov v FJK in posebne finančne podporne sklade. Posebno vlogo bo v bodočem lahko odigravala tudi Deželne konferenca za zaščito slovenske manjšine, v kateri bosta primerno zastopani tako civilna kot politična družba. Pokrajinski svet SKGZ za Tržaško je razpravljal o zamisli o ustanovitvi nove občine na Krasu. „Zahteva po novi občini je legitimna in po svoje razumljiva ter upravičena, saj je nesporno dejstvo, da je Občina Trst vselej imela prezirljiv, ko že ne negativen odnos do podeželja in zato tudi do občanov, ki živijo izven mestnega centra“ je že uvodoma ugotavljal tržaški predsednik SKGZ Igor Gabrovec. Protest je zato razumljiv in vreden vsega spoštovanja in pozornosti. Različni pa so možni teoretični odgovori na probleme, ki so sila realni. Predvsem bi bilo potrebno izvesti podrobno analizo stanja in projekcijo možnih spremembe in učinkov v primeru, da bi do nove občine enkrat prišlo. Analiza bi morala strokovno zaobjeti razna področja, kot so politično, gospodarsko, področje zakonodaje, ki ureja delovanje krajevnih uprav ter vse možne družbeno-sociološke spremembe. Pozorno bo treba preučiti tudi nova narodnostna razmerja v Trstu (predvsem vloga in „teža“ Slovencev v njem), ki bi jih povzročila ločitev mesta od podeželskega dela. Zato SKGZ pozorno sledi razvoju dogodkov in v tem smislu se bodo v prihodnjem obdobju odvijala srečanja s političnimi in institucionalnimi predstavniki ter seveda tudi z predstavniki odbora, ki je sprožil postopek zbiranja podpisov za novo občino. Pokrajinski svet SKGZ je obenem obravnaval vprašanje namembnosti Narodnega doma pri Sv. Ivanu, v zvezi s katerim je Dežela že sprožila postopek načrtovanja obnovitvenih del in v ta namen dodelila začetna finančna sredstva. Govor je bil tudi o Narodnem domu v ul. Filzi, kjer bo potrebno, v dogovoru z Univerzo in Deželo, evidentirati nove možne prostore za potrebe slovenskih organizacij, v prvi vrsti za Narodno in študijsko knjižnico, ki je v tem smislu izrecno omenjena tudi v zaščitnem zakonu. Sledila je bogata razprava, v kateri so na različnih temah spregovorili še Boris Siega, Jure Kufersin, Marino Pečenik, Milan Pahor, Marino Marsič, Vojko Slavec, Janko Ban, Lida Turk, Vojko Miot, Rinaldo Vremec, Renato Kneipp in Adriano Sossi.