Pričujoče spletno mesto uporablja sejne (nujno potrebne) piškotke ter druge piškotke (piškotke tretjih oseb) v namen zagotovitve najboljše uprabniške izkušnje. Spletna stran neposredno uporablja sejne piškotke, po Pravilniku o piškotkih pa obstaja možnost onemogočanja uporabe piškotkov, ki zbirajo spletne analitične podatke. V kolikor uporabnik nadaljuje z brskanjem po spletni strani ali zapre obvestilo o piškotkih, soglaša z uporabo vseh piškotkov.

X zapri

SKGZ: protagonisti v našem prostoru

21/12/2018
Igor Tomasetig, Rudi Pavšič, Maja Humar in Luigia Negro

Slovenska kulturno-gospodarska zveza želi ostati protagonist v novem času, ki se tudi znotraj naše narodne skupnosti spreminja in vsem nam postavlja nove izzive, Utrjevanje notranje povezanosti, pozornost do lokalne specifike, jasna percepija po deželni in čezmejni enovitost, podpora našim organizacijam in ustanovam ter sodelovanje s Svetom slovenskih organizacij so bile glavne tematike srečanja deželnega predsednika SKGZ Rudija Pavšiča z novimi pokrajinskimi predsedniki krovne organizacije Luigio Negro za Videmsko, Majo Humar za Goriško in Igorjem Tomasetigem za Tržaško.

Predsednik Pavšič je uvodoma čestital novim pokrajinskim predsednikom in se zahvalil Davidu Peterinu in Tomažu Banu za opravljeno delo. Novo vodstvo krovne organizacije bo po deželnem kongresu skoraj v celoti obnovljeno, kar bo zahtevalo še tesnejše sodelovanje med vodstvom in operativnimi sodelavci kot pomemben element uspešnosti krovne organizacije.

Novosti v naši narodni skupnosti predstavljajo tudi spremenjene politične izbire Slovenk in Slovencev, ki vse vidneje podpirajo desnosredinske stranke. Slednje so tako na deželni kot na državni ravni na vladnih pozicijah, zato bo morala krovna organizacija iskati z njimi dialog za dobrobit naše skupnosti. Istočasno pa se ne sme oddaljiti od svojih načelnih izhodišč, ki so jasno zapisane v statutu. Le tako bo SKGZ verodostojna in bo uživala ugled.

Luigia Negro, Maja Humar in Igor Tomasetig so razčlenili svoja videnja glede pokrajinskih stvarnosti in nakazali okvirne smernice svojih programov. Utrditi želijo stike s članicami ter povezovati in spodbujati naš deželni prostor, ki se razlikuje, a ima tudi veliko skupnih ciljev, kot so skrb za jezik, mlade, šolstvo, uveljavljanje zaščitnih pravic in čezmejno sodelovanje.

Kljub spremenjenim in boljšim razmeram je dosedanje čezmejno povezovanje nezadovoljivo. Primorski prostor je skupni in zato bi ga veljalo tudi kot takega upoštevati, ga celovito dojemati in skupaj načrtovati prihodnost. Čas je za spremembe.