Pričujoče spletno mesto uporablja sejne (nujno potrebne) piškotke ter druge piškotke (piškotke tretjih oseb) v namen zagotovitve najboljše uprabniške izkušnje. Spletna stran neposredno uporablja sejne piškotke, po Pravilniku o piškotkih pa obstaja možnost onemogočanja uporabe piškotkov, ki zbirajo spletne analitične podatke. V kolikor uporabnik nadaljuje z brskanjem po spletni strani ali zapre obvestilo o piškotkih, soglaša z uporabo vseh piškotkov.

X zapri

Skgz-Sso: čimprej oblikovati strokovno telo za vprašanja teritorija!

15/03/2006

IZ PRIMORSKEGA DNEVNIKA 15. marca 2006:

V čimkrajšem času mora priti do oblikovanja ožje skupine strokovnjakov za ukvarjanje z nujnimi problemi v zvezi s teritorijem, sicer se mora omizje krovnih organizacij, deželnih svetnikov, županov, stanovskih organizacij manjšine ter srenj in jusov bolj pogosto sestajati. Vsekakor se občuti potreba po strokovnjakih oz. tehnikih, v ta namen pa je občina Zgonik, ki je pred kratkim ustanovila urad za teritorij, pripravljena dejavno sodelovati. To je izhajalo iz včerajšnje skoraj tri ure trajajoče seje o teritoriju, ki sta jo sklicali Slovenska kulturno-gospodarska zveza in Svet slovenskih organizacij. Sestanek je bil še kako potreben, saj se je naša skupnost znašla pred novim pravilnikom za upravljanje rezervata Doline Glinščice in evropskim zaščitenim območjem, ki ga je določila deželna vlada Furlanije-Julijske krajine in ki zaobjema večino kraškega teritorija. Zato se je seje, ki je potekala na sedežu SKGZ v Trstu, poleg predsednikov SKGZ in SSO, Rudija Pavšiča in Draga Štoke, ter pokrajinskega presednika SKGZ Igorja Gabrovca, udeležila pisana paleta deželnih svetnikov, županov, predstavnikov Kmečke zveze, Slovenskega deželnega gospodarskega združenja ter srenj in jusov.

Sestanek je bil sklican, kot je dejal Pavšič, s ciljem da se poiščejo skupni dogovori, Štoka pa je opozoril, da se ponovno pojavljajo načrti, ki izključujejo kraške lastnike. O tem je govoril tudi Gabrovec, ki je kritiziral odločitev deželne vlade, saj je do začrtanja evropskega zaščitenega območja prišlo brez upoštevanja slovenske narodne skupnosti in brez soudeležbe krajevnih upraviteljev. Opozoril je tudi na problem pretoka informacij, saj so za te načrte izvedeli po internetu, o tem jih niso obvestili deželni svetniki.

Glede tega je ravno svetnik Slovenske skupnosti Mirko Špacapan dejal, da so sami deželni svetniki izvedeli to od danes do jutri. Sam je o tem vprašanju govoril tudi s predsednikom deželne vlade Riccardom Illyjem in odnesel vtis, da je Illyja strah, da bi Slovenci prišli do obnovitve Kraške gorske skupnosti, istočasno pa ne bi prišlo do ustanovitve Kraškega parka. Glede mnenja občin, je še dejal Špacapan, pa se odbornik za okolje Enzo Marsilio skriva za enim ne popolnoma odklonilnim mnenjem o načrtu.

Svetnica Stranke italijanskih komunistov Bruna Zorzini Spetič je opozorila, da deželna vlada skoraj vedno odloča mimo nas. Mnenja je, da bi morala KGS biti pravi subjekt za izpeljavo tega načrta (obnoviti bi jo bilo treba do konca letošnjega leta), v katerega je treba vključiti krajevne uprave, kmetovalce, srenje idr. Niti se ne sme pozabiti na 21. člen zaščitnega zakona, a Zorzinijeva nima občutka, da glede tega obstaja občutljivost. Svetnik Stranke komunistične prenove Igor Canciani pa ne verjame, da je to načrt, po katerem bi manjšino prepeljali žejno čez vodo, saj je prepričan, da gre za to, da se stvar izoblikuje po modelu medobčinskega kraškega parka, glede katerega je po njegovem mnenju vladalo določeno soglasje.

Po mnenju svetnika Levih demokratov Igorja Dolenca delno ne velja trditev, da občinske uprave niso bile soudeležene, saj so bili 18. januarja lani vsi župani vabljeni na posvet o tem vprašanju. Sicer je Dolenc orisal dokument slovenske komponente LD glede načrtovanja teritorija, ki opozarja na pomen pridobitve novih spoznanj in tehnologij pri nadaljnem načrtovanju, na soudeležbo krajevnih dejavnikov ter na resno in tvorno razpravo brez ideoloških predsodkov. Potreben je tudi razvojni program za tržaško pokrajino, pri čemer je svetnik poudaril štiri razvojne smernice: sektorske politike in ukrepe, dobro zakonsko podlago, pripravo teritorialnega načrta in uskladitev posegov.

Dolenčevim besedam sta oporekala župana občin Dolina in Zgonik Fulvia Premolin in Mirko Sardoč. Prva je dejala, da na srečanje o smernicah župani niso bili vabljeni, ravno tako sama ni bila obveščena o prihodu deželnih funkcionarjev. Upravitelji se zato ne strinjajo s pristopom deželne uprave. Pravila igre, je dejal zgoniški župan, moramo pisati mi, ne pa funkcionarji na deželi, na žalost pa trenutno ne vemo niti, kaj je zaščiteno. Če danes kak občan gre na določeno območje, ga lahko vsak čas nekdo vpraša, ali dela v skladu z zaščitnimi normami, o tem namreč odločata uradnika v Trstu in Vidmu. Zato je treba čimprej priti do sestanka z odbornikom.

Tudi Bukavec je poudaril pomen soudeležbe manjšine pri upravljanju in opozoril, da so zaradi številnih vinkulacij normalne kmetijske dejavnosti otežkočene, če ne celo onemogočene. Zato mora dežela svoje ukrepe preklicati, za vse omejitve pa je treba določiti tudi odškodnine.

Karlo Grgič je opozoril na potrebo po tehnikih, s čimer je soglašal tudi Walter Stanissa. Park morajo upravljati lastniki, občine pa naj to nadzorujejo. Podobnih misli je bil Marko Legiša: ker je dežela priznala srenje, je postopek zaključen, saj so lastnice zemljišč srenje in nihče drug.

Na koncu je Pavšič dejal, da je tovrstnih srečanj premalo in predlagal oblikovanje ožje skupine ljudi za soočenje z nujnimi problemi, predsednik SSO Štoka pa je poudaril, da je treba včerajšnje omizje držati pri življenju, saj je najbolj pristojen forum (že prej je predstavnik SDGZ Boris Siega tudi poudaril pomen bolj pogostih srečanj). S tem so se udeleženci strinjali, oblikovanje ožje skupine pa je bilo poverjeno Igorju Gabrovcu.

Sestanka se je udeležil tudi Edi Zobec, ki vodi boljunško ribogojnico in ki je orisal svoje težave zaradi vinkulacije zemljišč. Ker je želel opraviti nek poseg, je moral poskrbeti za presojo o vplivu na okolje, kar stane od 10.000 evrov navzgor, postopek pa traja okoli 10 mesecev. Načrt je jasen, je dejal Zobec: pustiti človeka, da se izcedi. (I.Ž.)