Pričujoče spletno mesto uporablja sejne (nujno potrebne) piškotke ter druge piškotke (piškotke tretjih oseb) v namen zagotovitve najboljše uprabniške izkušnje. Spletna stran neposredno uporablja sejne piškotke, po Pravilniku o piškotkih pa obstaja možnost onemogočanja uporabe piškotkov, ki zbirajo spletne analitične podatke. V kolikor uporabnik nadaljuje z brskanjem po spletni strani ali zapre obvestilo o piškotkih, soglaša z uporabo vseh piškotkov.

X zapri

SKGZ-SSO: finančna stiska še vedno v ospredju

12/05/2007

Slovenska narodna skupnost v Italiji ima pravico, da se končno prične izvajati zaščitni zakon za Slovence št. 38 iz leta 2001. Doslej ni bil opravljen niti osnovni akt, to je določitev ozemlja, na katerem naj se zakon uvaja v svoji polnosti. Po petih letih desnosredinske Berlusconijeve vlade in enem letu levosredinske Prodijeve vlade je seznam občin, kjer naj zakon velja, še vedno v predalu. Prejšnji paritetni odbor je evidentiral seznam 32 občin in to po načinu, ki ga predvideva zakon. Prejšnja vlada je trikrat vrnila odboru seznam in ga ni posredovala v podpis predsedniku republike. Novoimenovani paritetni odbor je v stanju, da sprejme omenjen seznam in ga posreduje vladi. Nadaljnje preverjanje seznama bi pomenilo le zavlačevanje pri izvajanju enega izmed nosilnih členov celotnega zakona. Ob nerazumljivem zavlačevanju se organizirana manjšinska skupnost srečuje še z drugim, življenjsko pomembnim vprašanjem. Na nedavni skupni seji deželnih tajništev krovnih organizacij SKGZ in SSO je bilo posebej obravnavano vprašanje finančne stiske, ki hudo omejuje delovanje organizacij in ustanov Slovencev v Italiji. Finančna sredstva za kulturno, medijsko, izobraževalno, športno in drugačno delovanje slovenske manjšine v Italiji so v bistvu zamrznjena že 15 let. Njihova "kupna moč" se je v tem času bistveno zmanjšala. Ustanove, organizacije in medijska podjetja so že izvedla vsa možna krčenja. Če ne pride že v letošnjem državnem proračunu do sklepa o višanju finančnih sredstev namenjenih slovenski manjšini, bomo že jeseni priča novim krizam in morebitni ohromitvi predvsem tistih ustanov, ki nudijo poklicne kulturne in drugačne storitve. Današnja sredstva dejansko dovoljujejo le na pol poklicne ali agencijske dejavnosti in torej bistveno manj kakovostno kulturno in izobraževalno ponudbo. To pomeni objektivno jezikovno in kulturno obubožanje slovenske manjšine v Italiji. V isti sapi pa lahko ugotavljamo, da je zaradi neizvajanja zaščite v šestih letih država "prihranila" veliko denarja na račun manjšine. Gre za vrsto neizvedenih postavk, ki gredo od sekcije konservatorija vse do toponomastike in vrste drugih obvez. Finančni položaj države torej ne more biti nikakršen izgovor za to, da se manjšini ne povišajo prepotrebna sredstva. Glede finančnega vprašanja sta predsednika SKGZ Rudi Pavšič in SSO Drago Štoka te dni pisala ministru za zunanje zadeve Massimu D'Alemi, ministrici za deželna vprašanja Lanzillotta, državnima podtajnikoma Letti in Centu ter predsedniku prve stalne komisije poslanske zbornice Violanteju. Zato bosta predsednika krovnih organizacij v prihodnjih tednih ponovno v Rimu. Podobni pismi sta prejela tudi predsednik deželne vlade Illy in pristojni odbornik Antonaz s prošnjo, da tudi sama posredujeta pri rimski vladi. V tem smislu je odbornik Antonaz že zagotovil svoj poseg. Finančno vprašanje je toliko bolj akutno ob upoštevanju, da slovenska manjšina v letošnjem letu še ni prejela predvidenih dotacij ne iz Italije in ne iz Slovenije, kar je že spravilo v prve likvidnostne težave marsikatero pomembno manjšinsko ustanovo.