Pričujoče spletno mesto uporablja sejne (nujno potrebne) piškotke ter druge piškotke (piškotke tretjih oseb) v namen zagotovitve najboljše uprabniške izkušnje. Spletna stran neposredno uporablja sejne piškotke, po Pravilniku o piškotkih pa obstaja možnost onemogočanja uporabe piškotkov, ki zbirajo spletne analitične podatke. V kolikor uporabnik nadaljuje z brskanjem po spletni strani ali zapre obvestilo o piškotkih, soglaša z uporabo vseh piškotkov.

X zapri

SKGZ-SSO: ne podrejanju zgodovine politični volji

06/04/2019

 

 

TRST - Sporni dokument o fojbah oz. negacionizmu, ki ga je sprejel deželni svet in je med drugim v premisi medvojne in povojne poboje v Istri in na današnjem ozemlju Italije opredelil kot »etnično čiščenje«, je nekaj dni po objavi v Primorskem dnevniku, izzval (predvsem negativne) odzive tudi v tržaškem dnevniku II Piccolo.

Včeraj sta se v sporočilu za italijanske medije odzvala tudi predsednika krovnih organizacij SKGZ in SSO Ksenija Dobrila in Walter Bandelj. V spo­ročilu izražata presenečenje in zaskrbljenost zaradi poskusa podrejanja zgodovinskega raziskovanja politični volji. V bran sta vzela napadene De­želni institut za zgodovino odporniškega gibanja in ugledne zgodovinarje, kakršen je Raul Pupo, »katerih delovanje temelji na znanstvenem pristopu, daleč od nevarnih poenostavitev premnogih političnih nastopov.« Dobrilova in Bandelj ugotavljata, da gre doku­ment deželnega sveta v obratno smer od zgodovinskega spravnega koncerta predsednikov Italije, Slovenije in Hrvaške leta 2010 na Velikem trgu v Trstu in njegovega sporočila o skupnem spoštovanju različnih tragedij.

Predsednika SKGZ in SSO opozarjata tudi na delo mešane italijansko-slovenske zgodovinske komisije, ki pomeni izhodišče za obravnavanje različnih tragedij tega ozemlja, med temi tudi ekosdus Istranov in fojbe, ki jih ne gre ne pozabiti ne zmanjševati, a tudi ne zlorabljati. Slovenska skupnost si tudi z navezovanjem stikov z ezulsko organizacijo Anvg in italijansko manjšino v Sloveniji, v duhu vzajemnega priznanja storjenih krivic na eni in drugi strani, prizadeva za pomiritev med različnimi dušami tega pluralnega in multikulturnega prostora, zato jo je objestnost dela deželne politike prizadela in zagrenila. Spoštovanje zgodovinske raziskave in prizadevanja za pomiritev bi morala upoštevati tudi znano dejstvo, da so bili med žrtvami fojb, poleg Italijanov, tudi mnogi Slovenci in Hrvati in da je slepo povojno nasilje povzročilo veliko bratomornega gorja tudi v notranjosti Slovenije, sta še med drugim zapisala.

 

Trst, 6. 4. 2019