Pričujoče spletno mesto uporablja sejne (nujno potrebne) piškotke ter druge piškotke (piškotke tretjih oseb) v namen zagotovitve najboljše uprabniške izkušnje. Spletna stran neposredno uporablja sejne piškotke, po Pravilniku o piškotkih pa obstaja možnost onemogočanja uporabe piškotkov, ki zbirajo spletne analitične podatke. V kolikor uporabnik nadaljuje z brskanjem po spletni strani ali zapre obvestilo o piškotkih, soglaša z uporabo vseh piškotkov.

X zapri

SKGZ in SSO o trenutni situaciji v manjšini

19/12/2009

PRIMORSKI DNEVNIK, 19. decembra 2009 ČEDAD - Odnos rimske vlade in krajevnih uprav, predvsem Dežele FJK, do slovenske jezikovne skupnosti v Italiji, krčenje finančne podpore njenim ustanovam ter organizacijam in položaj Slovenskega stalnega gledališča in slovenskih jasli v Dijaškem domu v Trstu so bile glavne točke včerajšnjega srečanja deželnih vodstev Slovenske kulturno-gospodarske zveze in Sveta slovenskih organizacij v Čedadu. Predstavniki krovnih organizacij zelo kritično ocenjujejo dejstvo, da je Tondova deželna uprava črtala vsa sredstva iz posebnega sklada, ki ga predvideva deželni zakon za Slovence. Po drugi strani pa je namenila 80.000 evrov za zaščito narečij v videmski pokrajini, kar samo potrjuje nasprotovanje desnosredinske vlade dejstvu, da živijo Slovenci tudi na Videmskem. Kar zadeva odnos Dežele FJK do naše skupnosti, pa je po mnenju predsednikov SKGZ in SSO Pavšiča ter Štoke najhuje to, da pri porazdelitvi sredstev, ki nam jih dodeljuje italijanska država (Dežela pa je pri tem le posrednik), prvič ni bilo upoštevano mnenje posvetovalne komisije za slovensko manjšino. »Kot manjšina postajamo za državne in krajevne inštitucije vse bolj nevidni,« je dejal Pavšič. »Italijanska vlada je tudi ezulom in italijanski manjšini v Sloveniji in na Hrvaškem znižala prispevke, a je nato zanje poskrbela v maksiamandmaju, na nas pa kljub obljubam Berlusconija in Frattinija slovenskima kolegoma Pahorju in Žbogarju pozabila.« Predsednik SSO Štoka je glede tega omenil, da nameravata iti s Pavšičem po praznikih v Rim, kjer se bosta srečala s podtajnikom na italijanskem zunanjem ministrstvu Alfredom Mantico. Možnost, da slovenski narodni skupnosti vrne odvzeti milijon evrov, ima Italija vsekakor še januarja z »zakonom omnibus«, sicer bo morala manjšina razmisliti tudi o morebitnih javnih protestnih akcijah, so povedali predstavniki krovnih organizacij. Januarja pa bo vsekakor na sporedu tudi skupno srečanje SKGZ in SSO ter vseh njunih članic, na katerem bo govor o težkem položaju, v katerem se nahaja manjšina. V ospredju čedajskega srečanja so bili tudi Slovensko stalno gledališče in jasli v Dijaškem domu v Trstu. Glede SSG-ja sta Pavšič in Štoka poudarila pomembno vlogo, ki jo je imel pri reševanju našega gledališča tržaški prefekt Balsamo. Zdaj pa je potrebno, da SSG začne s svojim rednim delovanjem, pri tem pa je potrebna složnost vseh akterjev. Zelo negotova pa je v tem trenutku bodočnost slovenskih jasli v Dijaškem domu. Če ne bo pozitivnih zasukov, jih bodo morali ob koncu letošnjega šolskega leta zapreti, kar bi bila za vso manjšino velikanska škoda. Po Pavšičevem mnenju je treba za ohranitev jasli najti rešitev znotraj manjšine, Štoka pa poziva vse slovenske izvoljene predstavnike, naj se v pristojnih organih potegujejo za podporo. »Brez pomoči politike krovni organizaciji ne bosta mogli rešiti slovenskih jasli v Dijaškem domu,« je prepričan predsednik SSO. Vodstvi SKGZ in SSO sta se srečali tudi s predstavniki špetrskega Inštituta za slovensko kulturo in se z njimi dogovorili o načrtih za naslednje leto, marsikaj pa bo odvisno od tega, če bo ambiciozni projekt Jezik odobren ali ne. Govor je bil tudi o letošnji Prešernovi proslavi, katere program je okvirno že sestavljen, krovni organizaciji pa bosta na njej podelili tudi posebne nagrade za dosežke na kulturnem in drugih področjih po zgledu Prešernovih nagrad, ki jih podeljujejo v Ljubljani, a jih zamejski ustvarjalci redko prejmejo. Odobren je bil tudi pravilnik za njihovo podelitev. (T.G.)