Slovenija naj vztraja pri sodbi

27/03/2018
Od leve: Rudi Pavšič, Vojko Volk in Boris Šuligoj (FOTODAMJ@N)

 

 

TRST - Vojko Volk in Boris Šuligoj gosta srečanja SKGZ o slovensko-hrvaški arbitraži

Slovenski diplomat in novinar podala poglede o slovensko-hrvaških odnosih - Šonc in Tremul o tem, kako spor spremljajo pripadniki manjšine

TRST - Slovenija mora vztrajati pri spoštovanju sodbe arbitražnega sodišča o meji s Hrvaško, v nasprotnem primeru bi dali komurkoli pravico, da ne spoštuje sodb. O tem se strinjata tako diplomat Vojko Volk, generalni konzul Republike Slovenije v Trstu, kot novinar osrednjega slovenskega dnevnika Delo Boris Šuligoj, ki sta bila včeraj popoldne gosta srečanja o vprašanju arbitraže, ki ga je v Tržaškem knjižnem središču priredila Slovenska kulturno-gospodarska zveza.

Gosta, ki sta se na srečanju pogovarjala s predsednikom SKGZ Rudijem Pavšičem, sta morala odgovoriti na vrsto vprašanj, od vzrokov za pomanjkanje rešitve vprašanja slovensko-hrvaške meje, vloge Evropske unije, možnosti novih pogajanj s Hrvaško pa do volitev v Sloveniji in tega, kako na vse to gledajo manjšine. Volk je uvodoma opozoril, da sta bili državi ob osamosvojitvi leta 1991 izjemno podobni, danes pa sta izjemno različni: Slovenija je najmanj dvakrat bogatejša od Hrvaške, razlika med obema je kot razlika med zahodom EU in vzhodom. Dalje, je dejal, sposobnost sprejemanja kompromisov ne domuje na Balkanu: Hrvati so tako že zavrnili leta 2001 doseženi sporazum Drnovšek-Račan, edini na svetu zavračajo legalno sodbo, vendar znajo lobirati in uporabljati svoje kadre, ker se čutijo ogrožene in skrbijo za svoje interese. Tega občutka ogroženosti v Sloveniji ni, kar je napaka, je dejal Volk, katerega pa ne skrbijo toliko odnosi med Slovenijo in Hrvaško kot predvsem Balkan: Hrvaška ima odprta vprašanja z vsemi sosedami in če teh ne bo rešila, ne bo rešila nič, usoda EU pa bo odvisna tudi od njene sposobnosti narediti red na lastnem dvorišču, ki je Balkan.

Za Šuligoja pa slovensko-hrvaški odnosi predstavljajo globlje vprašanje, ki že presega racionalnost. Drugače je arbitražna sodba slabša od propadlega sporazuma Drnovšek-Račan iz leta 2001 (Sloveniji npr. ne zagotavlja dejanskega stika ozemeljskih voda z odprtim morjem), meni Šuligoj, ki pa je prepričan, da bi Hrvaška zavrnila katerokoli rešitev, gre za neskončen krog. Pri tem ima tudi Slovenija veliko masla na glavi, je še dejal novinar in omenil, kako ima gotovo 200.000 vplivnih Slovencev vikendico na Hrvaškem, z lastnim morjem pa slabo ravnajo.

Kako pa na vse to gledajo pripadniki manjšin? Na to vprašanje sta odgovorila predsednik Zveze Slovencev na Hrvaškem Darko Šonc in predsednik izvršnega odbora Italijanske unije Maurizio Tremul. Po Šončevih besedah Slovenci na Hrvaškem spremljajo dogajanje kot gledališko predstavo v koprodukciji Slovenije in Hrvaške, ki ostaja vedno pri drugem dejanju oz. zapletu, rešitve pa ni. Slovenska manjšina tu ni subjekt, nihče je ne vpraša nič, vendar, opozarja Šonc, sta slovenski in hrvaški edina naroda v Evropi, ki nista bila nikoli sprta, kdaj pa bo to sovpadalo tudi s politiko, pa je vprašanje. Tremul, ki je opozoril, kako so v Italijansko unijo včlanjeni ribiči tako s slovenske kot hrvaške strani, ki se med seboj kregajo, pa je poudaril, kako je njegova organizacija vedno skušala delati za dialog in izrazil željo, da bi se to nadaljevalo. Meddržavnega spora krajevno prebivalstvo ne čuti toliko, ker želi živeti v miru in imeti zagotovljeno prosto prehajanje meje in upati je, da bo nova slovenska vlada, ki bo izšla iz letošnjih majskih državnozborskih volitev, imela moč, da ponovno spodbudi dialog, je dejal Tremul.

Ivan Žerjal