Pričujoče spletno mesto uporablja sejne (nujno potrebne) piškotke ter druge piškotke (piškotke tretjih oseb) v namen zagotovitve najboljše uprabniške izkušnje. Spletna stran neposredno uporablja sejne piškotke, po Pravilniku o piškotkih pa obstaja možnost onemogočanja uporabe piškotkov, ki zbirajo spletne analitične podatke. V kolikor uporabnik nadaljuje z brskanjem po spletni strani ali zapre obvestilo o piškotkih, soglaša z uporabo vseh piškotkov.

X zapri

Slovenija podpira dialog in sodelovanje v manjšini

15/09/2006

IZ PRIMORSKEGA DNEVNIKA 15. septembra 2006 (članek sigliral S.T.)

GORICA - Slovenija in slovenska manjšina morata vsestransko okrepiti sodelovanje, odlično sredstvo za to predstavlja nedavno odobreni zakon za Slovence, ki živijo izven meja matične države. Ta želja po sodelovanju je izstopala na včerajšnjem srečanju med zastopniki krovnih organizacij SKGZ in SSO ter delegacijo Urada Republike Slovenije za Slovence po svetu in v zamejstvu, ki jo je vodil državni sekretar Zorko Pelikan. Po sestanku, ki je potekal za zaprtimi vrati, je Pelikan dejal, da bi Ljubljana rada to sodelovanje še poglobila, nekatere polemike, ki so spremljale odobritev zgoraj omenjenega slovenskega zakona pa so očitno premoščene. To velja tudi za financiranje delovanja slovenske manjšine. V tem sklopu so gostje iz Slovenije predstavili nov razpis, ki očitno nadomešča tistega (za nekatere močno spornega) iz časa, ko je Urad vodil Franc Pukšič.

Goriško srečanje je bilo pomembno iz treh razlogov. Prvič, ker je razčistilo nekatere manjšinske dvome o slovenskem zakonu za zamejce, drugič, ker je Pelikan izrecno poudaril, da Slovenija podpira dialog in sodelovanje med SSO in SKGZ in tretjič, ker krovni organizaciji skupno nastopata, ko gre za pomembna vprašanja manjšine. Glede zakona tako Pavšič kot Štoka polagata velike upe v dejavnost Sveta za zamejce in Slovence po svetu, v katerega je predsednik vlade Janez Janša poleg predsednikov krovnih povabil še Jole Namor iz Benečije in deželnega tajnika Slovenske skupnosti Damijana Terpina.

Predstavniki slovenske manjšine so Pelikana, ki so ga spremljali Jure Žmavc, Tadej Bojnec in generalni konzul Juže Šušmelj, podrobno seznanili s položajem naše skupnosti. Poseben poudarek so namenili zadnjim premikom v zvezi s paritetnim odborom, govorili pa so tudi o plinskih terminalih, prometnih povezav in infrastrukturah med Italijo in Slovenijo ter še o marsičem drugem.

Štoka je izrazil zadovoljstvo, da Trst najbrž ne bo dobil uplinjevalnika na morju, ki bi po njegovem povzročil veliko ne samo veliko ekološko, temveč tudi družbeno in narodnostno škodo. Pavšiča precej skrbi problem infrastruktur v obmejnem območju, ki ustvarja trenja med Slovenijo in Furlanijo-Julijsko krajino. V tem sklopu so marsikaterega udeleženca zbodle zelo ostre kritike, ki jih je na račun Slovenije glede prometnic znova izrazil predsednik deželnega odbora Riccardo Illy.

Pelikan je napoved o preustroju paritetnega odbora za slovensko manjšino označil kot prijetno novost, čeprav to avtomatično še ne pomeni, da je izvajanje zaščitnega zakona pred vrati. »To pa gotovo pomeni, da obstaja v Rimu, kot tudi na deželni ravni, politična volja za izhod iz sedanje slepe ulice,« je dejal zastopnik slovenske vlade. Bistvenega pomena je pri tem seznam občin, dejavnost paritetnega odbora pa je pomembna npr. tudi za ustanovitev javne slovenske glasbene šole in izvajanja drugih členov zaščitnega zakona. Drugače je Pelikan tudi v pogovoru z novinarji vztrajal pri dialogu med SKGZ in SSO, »ki je bogastvo za vse, saj omogoča preseganje starih delitev in zamer, dobro sodelovanje med krovnima pa je tudi jamstvo za boljše sodelovanje manjšine in Slovenije«.

Predstavniki slovenske vlade so se srečali tudi z voditelji Glasbene matice in glasbenega centra Emil Komel in si ogledali Kulturni center Lojze Bratuž.