Pričujoče spletno mesto uporablja sejne (nujno potrebne) piškotke ter druge piškotke (piškotke tretjih oseb) v namen zagotovitve najboljše uprabniške izkušnje. Spletna stran neposredno uporablja sejne piškotke, po Pravilniku o piškotkih pa obstaja možnost onemogočanja uporabe piškotkov, ki zbirajo spletne analitične podatke. V kolikor uporabnik nadaljuje z brskanjem po spletni strani ali zapre obvestilo o piškotkih, soglaša z uporabo vseh piškotkov.

X zapri

Slovenska manjšina za zdaj še mirno pluje v razburkanem morju

28/10/2018
S posveta v Krminu, od leve: Felice Žiža, Maurizio Tremul in Ravel Kodrič (BUMBACA)

 

 

KRMIN - Posvet levičarskega združenja Norberto Bobbio

Ne zajamčenemu zastopstvu v Rimu - Razprava tudi o Italijanih v Istri

 

KRMIN - Kakšna plovba čaka slo­vensko manjšino v Italiji v času, ko so vodilno vlogo v državi prevzele stranke, ki - ene bolj, druge manj - postavljajo pod vprašaj temelje Evropske unije in tudi samo evropsko idejo? Morje je razburkano, manjšinska ladja, če uprabimo prispodobo, pa za sedaj zgleda še kar solidna, čeprav morski vetrovi ne obetajo nič dobrega in zato lahko hitro obrnejo smer plovbe ladje. Privoščili smo si to morsko metaforo za včerajšnji krminski posvet združenja Norberto Bobbio, ki je bil posvečen Evropi, na njem pa sta vidno izstopali naša in italijanska manjšina v Sloveniji in Hrvaški.

Prireditelj je poročilo o manjšinah zaupal Ravlu Kodriču, ki je poglobljeno analiziral stanje v EU, »zdravstveno stanje« Slovencev v Italiji pa je ocenil kot razmeroma dobro. Ker je združenje Bobbio zbirališče levo usmerjenih intelektualcev, je bilo tudi Kodričevo izhodišče, kot vseh sodelujočih, izrazito levo naravnano. Zadnje parlamentarne volitve so v manjšini vzbudile upravičen strah, da ne bomo več izvolili parlamentarca, solidarnostni mehanizmi pa so omogočili, da se to na srečo ni zgodilo in da torej imamo v Rimu spet senatorko. Takšna solidarnost pa se ni udejanjila na deželnih volitvah, kjer je levica prvič ostala brez predstavnika v deželnem parlamentu. Slovenski kandidat (Stefano Ukmar, op.ur.) se je zelo dobro izkazal, v sklopu Demokratske stranke pa je bil primoran »tekmovati« kot etnični kandidat in ne kot izraz celotne stranke. Ni šlo za Ukmarjev osebni poraz, temveč za poraz reformistične levice, je ocenil Kodrič.

Poročevalec ne podpira zajamčenega parlamentarnega zastopstva v italijanskem parlamentu, zahteva se mu zdi sicer legitimna, a v neskladju z ustavno ureditvijo. Slovenci morajo po njegovem »tekmovati« v normalnih političnih in strankarskih okoliščinah. Italijanska manjšina v Istri je druga zgodovinska zgodba. Zajamčeno za­stopstvo v Ljubljani in v Zagrebu je danost, ki pa, zlasti v Sloveniji, precej omejuje aktivnost in vlogo Italijanov v slovenski politiki.

Miloš Budin je glede parlamen­tarnega predstavništva soglašal s Kodričem, da je to stvar političnih strank, naša manjšina bi morala po njegovi oceni stremeti po zajamčeni navzočnosti v vseh ustanovah in institucionalnih telesih, ki odločajo o nas in o vprašanjih ozemlja, na katerem živimo. Bivši parlamentarec in vladni sekretar glede Slo­vencev odklanja pojem pripadnosti in zagovarja idejo državljanstva.

Zelo kritičen do levice, kateri tudi sam pripada, je bil predsednik SKGZ Rudi Pavšič. Obžaloval je, da razdrobljena in ošibljena levica v FJK izgublja odnos do slovenskega vprašanja, zato je morala SKGZ kot laična organizacija v preteklosti večkrat zapolnjevati te praznine, »sedaj pa to postaja iz dneva v dan težje.« Pavšič je bil dokaj kritičen tudi do odnosov med Italijo, FJK in Slovenijo, ki so navidez dobri, v resnici pa dejansko brez vsebin in žal brez večjih konkretnih rezultatov.

Navezujoč se na Kodriča je Mau­rizio Tremul (Italijanska unija) priznal, da ima zajamčeno italijansko zastopstvo v slovenskem parlamentu tudi določene negativne posledice. Italijani so res zelo malo prisotni v vsakdanji slovenski po­litiki, še manj pa v hrvaški Istri, kjer je veliko Italijanov na vodilnih mestih v javnih upravah in izvoljenih telesih, njihova navzočnost pa narodnostno gledano ni kdove kako zaznavna. Recipročnost med obema manjšinama je Tremul označil za nesmiselno.

Felice Žiža, italijanski poslanec v slovenskem državnem zboru, je politično vzdušje v Sloveniji po volitvah ocenil za dobro in normalno, brez populističnih in protievropskih ekcesov. »Upam, da bo tako tudi ostalo,« je dejal Žiža. Zadovoljen je z vidno dvojezičnostjo v Istri, precej pa ga skrbi, da italijanščina izgublja vsakdanjo pogovorno vlogo in da mladi Istrani ne obvladajo italijanščine, tako kot so jo njihovi starši in stari starši.

Sandor Tence

 

 

Za Primorski dnevnik na Farnesino in, če bo potrebno, tudi k Mattarelli

KRMIN - »Za sedaj gre le za grožnje, ki pa jih nikakor ne gre podcenjevati.« Tako je poslanec stranke LEU (Svobodni in enakopravni) Ro­berto Speranza na včerajsnjem srečanju v Krminu ocenil nevarnost, da bi lahko Primorski dnevnik izgubil del ali celo vse državne prispevke. Speranza misli, da bi moralo vprašanje našega dnevnika vzeti v pretres tudi italijansko zunanje ministrstvo, saj bi morebitni udarec Primorskemu dnevniku pomenil tudi udarec za odnose med Italijo in Slovenijo. Od tod napoved posega stranke LEU pri zunanjem ministru Enzu Moaveru Milanesiju.

O Primorskem dnevniku je bilo na posvetu združenja Norberto Bob­bio precej govora. Predsednik Italijanske unije iz Slovenije in Hrvaške Maurizio Tremul je predlagal, da bi morali italijanska in slovenska manjšina v Italiji skupaj nastopiti v bran Primorskemu dnevniku in reškemu La Voce del Popolo. Če ne bo šlo drugače, tudi pri predsedniku republike Sergiu Mattarelli, ki je pred kratkim na Kvirinalu svaril vlado in parlament, naj ne krčita finančnih podpor italijanski besedi v tujini. »Mattarella je človek, ki ima zelo pri srcu manjšine, zato bo gotovo v primeru potrebe prisluhnil tudi težavam Primorskega dnevnika,« je naglasil še Tremul.

Podobne misli je izrekel poslanec italijanske skupnosti v Sloveniji Felice Žiža. Tudi on je opozoril na nevar­nost, ki preti našemu dnevniku in dnevniku italijanske manjšine z Reke. Tudi nekdanjemu goriškemu pokrajinskemu svetniku in članu paritetnega odbora za slovensko manjšino Stefanu Pizzinu se zdi, da ne gre podcenjevati stališč o Primorskem dnevniku, ki jih je, čeprav na facebooku, izrazil vladni državni sekretar Rocco Grimi. (st)

 

Primorski dnevnik, 28. oktober 2018