Pričujoče spletno mesto uporablja sejne (nujno potrebne) piškotke ter druge piškotke (piškotke tretjih oseb) v namen zagotovitve najboljše uprabniške izkušnje. Spletna stran neposredno uporablja sejne piškotke, po Pravilniku o piškotkih pa obstaja možnost onemogočanja uporabe piškotkov, ki zbirajo spletne analitične podatke. V kolikor uporabnik nadaljuje z brskanjem po spletni strani ali zapre obvestilo o piškotkih, soglaša z uporabo vseh piškotkov.

X zapri

Srečanje deželnih vodstev SKGZ in sindikata CGIL o finančnem stanju manjšine

23/09/2009

Prihodnje leto grozi slovenski narodni skupnosti znižanje finančnih prispevkov za tretjino, kar bi pomenilo hud udarec za celotno manjšinsko organiziranost. To so poudarili včeraj na sedežu Slovenske kulturno-gospodarske zveze, na katerem sta se srečali deželni vodstvi krovne organizacije in sindikata CGIL ter analizirali splošno finančno stanje v manjšini. Delegacijo CGIL so sestavljali član deželnega tajništva CGIL Renato Kneipp, deželni tajnik področnega sindikata CGIL-SLC Dario Scarpa in pokrajinska tajnica CGIL-SLC Mirella Iacone. Izpostavili so veliko zaskrbljenost zaradi kriznega stanja nekaterih slovenskih ustanov, ki lahko v skrajnem primeru privede tudi do krčenja delovnih mest. Tudi predsednik SKGZ Rudi Pavšič in člani vodstva Ace Mermolja, Livio Semolič, Dorica Kresevič in Marino Marsič so izrazili zaskrbljenost nad številnimi žarišči finančne krize, ki se kažejo v zadnjih mesecih in ki se jim bodo gotovo pridružili novi, če bo rimska vlada uresničila proračunsko nižanje prispevkov v okviru zaščitnega zakona. Po Pavšičevem mnenju je trenutna situacija najslabša v zadnjem obdobju in samo organska rešitev sistema javnega financiranja manjšine lahko zagotovi ekonomsko stabilnost ustanov in zajamči delovna mesta. Ob številnih perečih problemih so se posebej dotaknili Slovenskega stalnega gledališča, Slovenskega deželnega zavoda za poklicno izobraževanje in Primorskega dnevnika. Trenutno sta SSG in SDZPI prioriteti, ker se bližajo pomembne zapadlosti, ki so ključnega pomena za obstoj obeh ustanov. Pri SSG je nujno poiskati dialog s krajevnimi javnimi upravami. Te morajo dokončno sprejeti zakonska določila, saj v dani situaciji vodstvo gledališča ni v stanju zagotoviti nemotenega poteka sezone, kar postavlja v velike težave tudi vprašanje zaposlenih v osrednji manjšinski kulturni ustanovi. S tem v zvezi sta obe strani soglašali, da so za zdajšnje krizno stanje v največji meri odgovorne krajevne uprave, in sicer Pokrajina Trst, Občina Trst in Dežela FJK, ki ne upoštevajo zakonskih predpisov o financiranju SSG. Za rešitev položaja SDZPI si je SKGZ veliko prizadevala in sledila razvoju kriznega stanja. Njegova glavna skrb je bila, da bi zavod ohranili in mu preprečili morebitno zaprtje. Zdaj je skrb upravnega sveta zavoda, ki mora pripraviti program za prihodnost in začrtati smernice nadaljnega razvoja SDZPI. Ob dejstvu, da je še vrsta odprtih vprašanj, ki gredo preko izrazito manjšinske problematike, se bosta vodstvi srečali v prihodnjih mesecih, da bi ocenili vlogo obeh sredin tudi v povezovanju obmejnega prostora oz. obeh držav in izpostavili nekaj problematik, ki so vezane tudi na načrtovane infrastrukturne in gospodarsko-razvojne načrte.