Pričujoče spletno mesto uporablja sejne (nujno potrebne) piškotke ter druge piškotke (piškotke tretjih oseb) v namen zagotovitve najboljše uprabniške izkušnje. Spletna stran neposredno uporablja sejne piškotke, po Pravilniku o piškotkih pa obstaja možnost onemogočanja uporabe piškotkov, ki zbirajo spletne analitične podatke. V kolikor uporabnik nadaljuje z brskanjem po spletni strani ali zapre obvestilo o piškotkih, soglaša z uporabo vseh piškotkov.

X zapri

Srečanje - Kakšna bo Gorica leta 2010?

18/11/2010

PRIMORSKI DNEVNIK, 18. novembra 2010

Kakšna bo Gorica leta 2020? Na to in na druga vprašanja o razvojnih perspektivah mesta ob Soči bodo jutri z začetkom ob 18.30 v goriškem Kulturnem domu odgovarjali goriški župan Ettore Romoli ter njegova predhodnika Vittorio Brancati in Gaetano Valenti. Srečanje v priredbi SKGZ bosta vodila novinarja Primorskega dnevnika Igor Devetak in dnevnika Il Piccolo Roberto Covaz. Trije župani imajo o prihodnosti Gorice precej različna stališča, zato pa je nedvomno zanimiva primerjava med njihovimi »recepti« za gospodarsko, kulturno in družbeno rast mesta. Valenti je prepričan, da mora Gorica postati infrastrukturno zaledje pristanišč iz Tržiča in Trsta, Brancati trdi, da je treba okrepiti sodelovanje z Novo Gorico, Romoli pa dejansko nadgrajuje in združuje prepričanja obeh svojih predhodnikov.

»Goriške logistične infrastrukture moramo povezati s tržaškim in tržiškim pristaniščem, za kar sem si prizadeval tudi med svojim županovanjem. Na voljo imamo odlično tovorno postajališče, ki ga moramo bolje izkoristiti, sploh pa sem prepričan, da bomo v prihodnosti potrebovali še dodatne prostore,« pravi Valenti in poudarja, da bo treba okrepiti sodelovanje med goriškim in ronškim letališčem, dodaten zagon gospodarstva pa je odvisen od gradnje nove železnice. »Bolj kot visoko hitrost potrebujemo visoko nosilnost,« opozarja Valenti in ugotavlja, da občinska uprava uspešno zaključuje s prekvalifikacijo mestnih ulic. Pri tem je po njegovih besedah treba vztrajati pri projektu za gradnjo vzpenjače na grad, saj ni mogoče zapirati ulic, ne da bi poskrbeli za nove oblike mobilnosti. Glede odnosa z Novo Gorico Valenti pravi, da sta pred leti s propadom zamisli o gradnji šole za finančno stražo obe mesti izgubili veliko razvojno priložnost. »Takratni novogoriški župan Črtomir Špacapan je podpiral moja prizadevanja za uresničitev šole, večina Slovencev pa je bila proti. V resnici bi s šolo imeli v Gorici tisoč prebivalcev več, kar bi pozitivno vplivalo na krajevno gospodarstvo in tudi na delovanje bolnišnice,« pravi Valenti in ugotavlja, da imata Gorica in Nova Gorica različen davčni pritisk. »V nekaterih gospodarskih področjih smo preveč v konkurenci, na naši strani pa so cene tudi za trideset odstotkov višje. Zaradi tega si moramo prizadevati, da bi v Gorici dobili nižjo davčno stopnjo, s katero bi bili sosednji območji bolj primerljivi,« zaključuje Valenti.

Za Brancatija Gorica mora ovrednotiti svojo zgodovino in nekdanjo vlogo. »Naša uprava je veliko truda vložila v izboljšanje odnosov s Slovenijo, kar je po mojem mnenju še vedno prepotrebno. Premostiti je treba stare klišeje na relaciji fašisti - fojbe, pač pa moramo odločneje stopiti na pot sodelovanja,« poudarja Brancati, ki je prepričan, da se morata Gorica in Nova Gorica skupaj promovirati na turističnem področju. »Po enem popoldnevu v Gorici turisti odidejo drugam, zato pa jim moram dati na razpolago večjo izbiro krajev za obisk,« pravi Brancati in opozarja, da Gorica ne sme pozabiti na svojo industrijsko preteklost. »Ni res, da Gorica ni industrijsko mesto. Nekoč je bilo v podgorski tekstilni tovarni zaposlenih do 5.000 delavcev, imeli smo Safog, Vouk in številne druge tovarne. Ko sem bil župan, smo načrtovali novo industrijsko cono ob državni cesti 56 BIS. Mogoče ne bi privabila tovarn s tisoči delavcev, vsekakor pa bi pripomogla k rasti krajevnega obrtniškega in industrijskega sektorja,« pravi Brancati.

»Prihodnost Gorice je nedvomno v večji gospodarski integraciji z Novo Gorico, saj bomo le tako ustvarili kritično maso, ki bo uspela na najboljši način izkoristiti prednosti goriškega prostora,« poudarja Romoli, za katerega je razvoj Gorice odvisen tudi od nadaljnje rasti univerzitetne ponudbe. »Predlanskim se je v Gorico priselila arhitekturna fakulteta Tržaške univerze, v kratkem pa pričakujemo novo pozitivno presenečenje,« napoveduje župan, ki velike razvojne priložnosti vidi tudi na področju turizma, kjer je treba ravno tako povezati ponudbo z obeh strani državne meje. »Gorica mora seveda ohraniti tudi svojo trgovsko vlogo. V mestu je treba razviti urbano komercialno središče, saj bomo le tako poživili prekvalificirane mestne ulice,« poudarja Romoli in opozarja, da veliko razvojno priložnost predstavlja tudi širitev tržiškega pristanišča. »Zelo pozorno sledim projektu banke Unicredit za tržiško pristanišče in delam na tem, da bi ga res uresničili,« zaključuje Ettore Romoli.

Danjel Radetič