Pričujoče spletno mesto uporablja sejne (nujno potrebne) piškotke ter druge piškotke (piškotke tretjih oseb) v namen zagotovitve najboljše uprabniške izkušnje. Spletna stran neposredno uporablja sejne piškotke, po Pravilniku o piškotkih pa obstaja možnost onemogočanja uporabe piškotkov, ki zbirajo spletne analitične podatke. V kolikor uporabnik nadaljuje z brskanjem po spletni strani ali zapre obvestilo o piškotkih, soglaša z uporabo vseh piškotkov.

X zapri

Srečanje s predsednico FJK Deboro Serracchiani

24/08/2016
D.Serracchiani, G.Torrenti, W.Bandelj, R.Pavšič in K.Dobrila

Italijanski volilni zakon je bil v Uradnem listu objavljen lani, predstavniki slovenskih organizacij pa se zdaj zavzemajo za izvolitev Slovenca v parlament in torej udejanjanje 26. člena zaščitnega zakona št. 38/01. Predsednica Dežele Debora Serracchiani in odbornik za kulturo Gianni Torrenti sta včeraj na pobudo krovnih organizacij SKGZ in SSO sprejela predsednika le-teh Rudija Pavšiča in Walterja Bandlja ter predsednico Paritetnega odbora Ksenijo Dobrila. Govor je bil tudi o vidni dvojezičnosti in deželnem uradu za slovenski jezik, po Bandljevih besedah pa je bilo to šele prvo tovrstno srečanje z deželno predsednico.
Serracchianijeva je tako odgovorila na vprašanje, ali bi se še dalo zajamčiti prisotnost slovenskega predstavnika v Rimu: »Volilni zakon že obstaja in vnovične spremembe niso na dnevnem redu, razen če ne pride do kake drugačne večine. Srečanje pa je ponudilo priložnost za pogovor o prizadevanjih, ki so med drugim omenjena v 4. členu zakona Italicum, kjer je izrecno omenjena Furlanija Julijska krajina. Tam piše, da je treba zagotoviti najboljše okoliščine za izvolitev parlamentarca, ki bo izraz slovenske manjšine. Kot predsednica Dežele FJK, pa tudi kot politična predstavnica, moram prisluhniti vsem in si čim bolj prizadevati, da bi bili Slovenci zastopani v parlamentu, kar se je doslej vedno dogajalo.« Gostje so opozorili, da volilni zakon ni v skladu z zaščitnim zakonom, predsednica pa je poudarila, da volilno okrožje na osnovi 4. člena »spodbuja« izvolitev Slovenca, čeprav je seveda ne zagotavlja. Toda zastopstva ni jamčil noben pretekli volilni zakon. Torrenti je dejal, da Dežela ne more neposredno vplivati na parlament, nemška skupnost na Južnem Tirolskem pa je drugače obravnavana na podlagi »točno določenih mednarodnih sporazumov ter zakonskih in demografskih kontekstov, ki niso primerljivi s FJK«.
Walter Bandelj je po srečanju dejal, da je bil to šele prvi uradni sestanek s predsednico Deboro Serracchiani, če izvzamemo srečanje o projektu Jezik/Lingua: »Pobudo pa smo dali mi, ne Dežela.« Bandelj obžaluje, da je volilni zakon glede jamčenja pravic Slovencev pomanjkljiv, žal pa mu je tudi, da to vprašanje vežejo na izid referenduma. Priznal je, da je do sestanka s Serracchianijevo (»številko 2« v Demokratski stranki) prišlo pozno, »vendar smo pričakovali, da bo kdo drug prevzel pobudo«.
Na koga so čakali, je pojasnil Rudi Pavšič: »Mislili smo, da se bo pred nami premaknila politika. Ko pa so omenili možnost, da bi se zakon vrnil v parlament, smo smatrali, da kot izraz civilne družbe opozorimo Deželo na to vprašanje.« Opozoriti želijo tudi premierja Mattea Renzija. Pavšič meni, da za spremembo zakona ni veliko možnosti; drugo je, ali si bo DS vzela k srcu to vprašanje. »Manjšina pa mora znati izbrati svojega kandidata. Dobro bi bilo uvesti sistem primarnih volitev po zgledu ladinskega sistema ali deželnih volitev v FJK, kjer je kandidat SSK izrinil zadnjega "izvoljenega" na listi DS. Tak sistem bi lahko uvedli za parlamentarne volitve.« Pavšiču ni všeč, da se delajo razlike med jezikovnimi skupnostmi na podlagi njihove demografske teže; pogojevanje zakonskih sprememb z izidom referenduma pa je zanj »politična propaganda«.
Ksenija Dobrila je dejala, da če v prihodnji mandatni dobi ne bi bil izvoljen nihče, bi bilo to v nasprotju z 28. členom zaščite, ki določa, da nobenega določila zakona ni možno tolmačiti z nižanjem ravni zaščite glede na prejšnja določila.
Aljoša Fonda
(Primorski dnevnik, 24. avgusta 2016)