Pričujoče spletno mesto uporablja sejne (nujno potrebne) piškotke ter druge piškotke (piškotke tretjih oseb) v namen zagotovitve najboljše uprabniške izkušnje. Spletna stran neposredno uporablja sejne piškotke, po Pravilniku o piškotkih pa obstaja možnost onemogočanja uporabe piškotkov, ki zbirajo spletne analitične podatke. V kolikor uporabnik nadaljuje z brskanjem po spletni strani ali zapre obvestilo o piškotkih, soglaša z uporabo vseh piškotkov.

X zapri

Srečanje vodstev SKGZ in ZSKD

24/01/2009

Zaradi aktualnega finančnega položaja in nekaterih odprtih vprašanj so v tem času srečanja SKGZ s članicami na vrhu lestvice prioritet. Po razgovoru z vodstvom Glasbene matice je v četrtek zvečer v Gorici prišlo do srečanja med deželnima vodstvoma SKGZ in Zveze slovenskih kulturnih društev, največje ljubiteljske kulturne organizacije v zamejstvu. Predsednik SKGZ Rudi Pavšič je ocenil, da se skupnost nahaja v položaju, ki zahteva poglobljeno analizo z namenom, da se ugotovi in udejanji primerne pristope v smeri kakovostnega napredka in to na vseh področjih manjšinske aktivnosti. SKGZ zagovarja stališče, da je potrebno resno pristopiti k tem vprašanjem in to v tistem pozitivnem duhu odpravljanja starih nezaupanj in delitev, ki je bil povod za nastanek programske konference. Manjšina potrebuje resno analizo zdajšnjega stanja, temu primerno razvojno strategijo in možnost, da te načrte tudi uresniči. Izhodišča za prenovo morajo sloneti na kakovosti prej kot na množičnosti ter v iskanju usklajevanja, sodelovanja in tam, kjer je primerno, tudi združevanja. Obenem je treba resno razmisliti o primernosti dosedanjega sistema financiranja, ki postaja vse bolj zaviralen pri nastajanju novih pristopov in drugačnih, bolj sodobnih ponudb. Birokratizacija manjšine škodi naši skupnosti in zaradi tega je SKGZ mnenja, da je treba opustiti pretirano skrb za vrtičarstvo, ki v bistvu zagovarja politiko dvojnikov in pretiranega ločevanja in ob zmanjševanju sredstev postaja nevarnost implozije vse večja. Na srečanju v Gorici sta si vodstvi SKGZ in ZSKD bili edini, da se tudi vloga krovne organizacije ljubiteljske kulture spreminja in da bo v tem smislu potrebno razmišljati tudi o določenih spremembah znotraj same ZSKD. Slednja naj bi postala bolj kakovosten kulturno-izobraževalni servis, ki spodbuja, usklajuje in povezuje delovanje na deželni ravni. Pomembno bo tudi okrepiti sodelovanje in povezovanje med samimi društvi ter se konkretno lotiti kulturnega povezovanja obmejnega prostora. Predsednik ZSKD Marino Marsič je izpostavil pomen usklajenosti ciljev, prioritet in splošnih interesov med Zvezo in članicami. Zaustavil se je ob dejstvu, da so spremembe v družbenih okoljih včasih težko sprejemljive, ampak so postale danes nujne. Omenil je nekaj odprtih vprašanj, s katerimi se sooča Zveza, ki so vezana predvsem na možnost razvoja ljubiteljske kulturne mreže v omejenih finančnih in organizacijskih razmerah. Predsednik ZSKD je kritično ugotovil, da je treba spoštovati sprejete dogovore. Kljub odločitvi vodstev obeh krovnih organizacij o eni sami osrednji proslavi ob Dnevu slovenske kulture, ki bi jo zaradi hudih pritiskov, ki jih ta čas beležijo Slovenci v Benečiji, organizirali v Čedadu, so prevladala mnenja nekaterih sogovornikov pripravljalnega omizja. Rezultat tega je, da bomo tudi tokrat, tudi ob napovedanih finančnih in drugih težavah, izpeljali kar tri osrednje Prešernove proslave. Ob neumestnosti trojnega proslavljanja je predsednik Marsič ugotovil, da je razvoj dogodkov v bistvu ošibil vlogo krovnih organizacij. Član nadzornega odbora ZSKD Viljem Černo je evidentiral manjšinsko statičnost kot oviro za celoviti napredek skupnosti. Po njegovem je potrebno ustvarjati vse več priložnosti za sodelovanje s ciljem, da se uveljavijo skupni interesi. Vodstvi obeh organizacij sta soglašali, da je potrebno delovanje in rezultate spremljati sproti in da krizni trenutki so lahko priložnost za odločnejše poteze. V tem smislu ZSKD načrtuje posvetovalni seminar (nekakšno mini programsko konferenco) s članicami, katerega namen je ponovna skupna opredelitev vloge, ciljev in smeri delovanja celotne ljubiteljske kulturne mreže.