SSO in SKGZ o obnovi in popravilih domov

11/11/2017
Walter Bandelj in Rudi Pavšič

 

»Složnost, a tudi moč argumentov«

TRST - V slogi je moč, v tem primeru pa je šlo tudi in najbrž predvsem za moč argumentov oziroma resnih in utemeljenih načrtov. Deželni sklep o namembnosti 5.300.000 evrov za obnovo kulturnih in drugih domov (Stadion 1. maj, kulturna domova v Trstu in Gorici, goriška Placuta in sedež Primorskega dnevnika) predstavlja za Walterja Bandlja in Rudija Pavšiča uspeh za vso manjšino, za katerega je vsakdo naredil to, kar je moral. Ostaja grenkoba, da javne uprave vsaj dela tega denarja niso izkoristile za dvojezično poslovanje. Bistveno je vsekakor, da ta nezanemarljiva vsota ni ostala v Rimu in da jo bodo Slovenci na Tržaškem in Goriškem smotrno izkoristili.

Predsednik SSO priznava, da je za njegovo organizacijo največji zalogaj predstavljal dogovor (2,5 milijona evrov) za Stadion 1 .maj. »Takoj po izvolitvi za predsednika SSO sem glede Stadiona predlagal model Tržaškega knjižnega središča. Pri tem nisem mislil le na lastnino - vprašanje se rešuje - temveč tudi na vsemanjšinsko poslanstvo tega objekta. Ostali sogovorniki so sprejeli to našo vizijo,« zadovoljno ugotavlja Bandelj, ki se mu zdi dogovor »uravnovešen, konkreten in tudi spodbuden za odnose v manjšini.«

Zelo podobno razmišlja predsednik SKGZ, ki ocenjuje, da smo Slovenci zelo dobro izrabili ta »žal teško ponovljiv« ugodni politični trenutek v Rimu in na deželni ravni. Vsi zainteresirani dejavniki so po Pavšičevi oceni delovali odgovorno in usklajeno, »kar postavlja na glavo večkrat slišano pavšalno oceno, da se Slovenci ne moremo o ničemer dogovoriti, temveč se le zbadamo in prepiramo«. Tudi glede Stadiona 1. maj je šlo vse v redu, »manjšino čaka sedaj naloga, da pripravi resne obnovitvene načrte in jih seveda izpelje v skladu z deželnim določilom«.

Kaj pa neizkoriščeni prispevki za dvojezičnost in za javno rabo slovenščine? Za Bandlja je to boleča točka ter problem, »ki ga bo treba že s prihodnjim letom začeti reševati, a najbrž na različnih temeljih, kot doslej«. Njemu (in ne samo njemu) se namreč zdi nedopustno, da so nekatere javne uprave na Videmskem denar iz zaščitnega zakona uporabljale za popravila pločnikov in fasad. »Hvala poslanki Tamari Blažina, da tega denarja nismo dokončno izgubili,« dodaja predsednik SSO, po katerem bi bilo treba čim prej odobriti nova pravila za financiranje dvojezičnega poslovanja javnih uprav.

Pavšič računa, da se bo ta problem kmalu rešil s »pogonom« deželnega urada za slovenski jezik, ki sicer še nima osebja, a ga bo dobil v kratkem. »Novica, ki smo jo pravkar dobili iz Rima o triletni potrditvi 10 milijonov evrov za manjšino, me navdaja z optimizmom. To se pravi, da bomo lahko ob finančni gotovosti primerno rešili tudi problem slovenščine,« izpostavlja predsednik SKGZ. (st)