Pričujoče spletno mesto uporablja sejne (nujno potrebne) piškotke ter druge piškotke (piškotke tretjih oseb) v namen zagotovitve najboljše uprabniške izkušnje. Spletna stran neposredno uporablja sejne piškotke, po Pravilniku o piškotkih pa obstaja možnost onemogočanja uporabe piškotkov, ki zbirajo spletne analitične podatke. V kolikor uporabnik nadaljuje z brskanjem po spletni strani ali zapre obvestilo o piškotkih, soglaša z uporabo vseh piškotkov.

X zapri

Tajništvo SKGZ je na seminarju poglobilo številne aktualne teme

10/10/2009

Na seminarskem srečanju tajništva Slovenske kulturno-gospodarske zveze (SKGZ) so člani poglobili številne aktualne teme, deželni in pokrajinski predsedniki pa predstavili kratkoročne in srednjeročne smernice delovanja, s posebnim poudarkom na izsledkih ankete, ki je bila izvedena spomladi. V svojem uvodnem poročilu je predsednik Rudi Pavšič ocenil zaključke raziskave, ki jo je za krovno organizacijo izvedel Slori. Iz omenjene ankete izhaja, da mora SKGZ utrditi svojo prisotnost na teritoriju, določiti prioritete ter strateške izbire v korist same organizacije, njenih članic in celotne slovenske narodnoste skupnosti. Med prednostnimi nalogami krovne organizacije spada izobraževanje in kadrovanje mladih, ki so še posebno danes edina perspektiva za razvoj civilne družbe. V tej smeri so pokrajinski predsedniki že aktivni in dobivajo pozitivne signale tudi glede na pobude, ki jih izvajajo na tem področju včlanjene organizacije. Pomembno vlogo bo v naslednjem obdobju nedvomno odigrala učinkovita komunikacija s člani in širšo skupnostjo, ki bo morala še bolj sloneti na jasnosti in transparentnosti. Letošnji kongres Zveze je izpostavil pomen individualnega članstva, kar bo še tesneje vzpostavilo konkreten kontakt s teritorijem. Prisotnost članov posameznikov in prisotnost članic organizacij lahko samo utrdi krovno organizacijo, saj bo tako slonela na dveh močnih stebrih, ki se bodo med seboj prepletali in dopolnjevali. Čimbolj učinkovito ravnovesje članic in posameznikov zagotavljajo pokrajinski pravilniki. Pokrajinska predsednica za Videmsko Luigia Negro je izpostavila problematiko v zvezi z novim zakonom o lokalnih avtonomijah. Izpostavila je potrebo, da se v slovenski pokrajinski konzulti, ki je izraz krovnih organizacij in slovenskih javnih upraviteljev, izoblikuje kompetenca in namembnost »premoženja« gorske skupnosti za Nadiške doline in Brda, ki jo je Dežela ukinila. Izvajanje zaščitnega zakona za razvoj manjšine (še posebej 21. člen) se bo udejanjalo z rednimi srečanji z župani in stiki na teritoriju. Pokrajinski odbor pa bo organiziral več pobud širše razsežnosti v čezmejnem merilu in konkretno demantiral namige nekaterih javnih upraviteljev, češ da v videmski pokrajini ni slovenske manjšine. Livio Semolič je orisal program goriškega pokrajinskega odbora, ki bo nadaljeval z aktivnim pristopom do celotne mestne in pokrajinske realnosti. Pozornost do mlajših generacij in njihovih potreb, oblikovanje novih kadrov ter sodelovanje z včlanjenimi društvi in organizacijami bodo prioritete odbora, ki je že aktiven na področju včlanjevanja posameznikov. Semolič je podčrtal glavno sporočilo letošnjega kongresa SKGZ, ki narekuje reforme znotraj organizacije in celotne manjšine. Zveza mora dati v prvi osebi jasne in nedvoumne signale sprememb, kar se nenazadnje kaže tudi v notranji reorganizaciji uradov. Vodstvo krovne je namreč odločilo, da razvije specializacijo pokrajinskih uradov, kjer se bo vsak od teh poglobil v eno izmed potrebnih storitev za celotno deželno strukturo. Specializacija je namreč predpogoj za učinkovitost in strokovni pristop do potreb članic in članov. Smotrna porazdelitev odgovornosti pa pelje tudi v boljšo in bolj racionalno porazdelitev dela in uporabe resurzov. Pokrajinski predsednik za Tržaško Ace Mermolja je orisal načrt svojega odbora in poudaril potrebo po vključevanju mlajših ljudi v organizacijo. Individualno članstvo lahko pripomore k večji verodostojnosti in koristnosti Zveze. Po njegovem mnenju obstaja velika dezinformiranost, saj veliko ljudi ni doumelo sprememb, ki so v zadnjih desetih letih korenito spremenile podobo manjšine. Številna krizna žarišča, kot so Slovenski deželni zavod za poklicno izobraževanje, Dijaški dom v Trstu in Stadion 1. maj terjajo poglobljeno analizo stanja ter gospodarski pristop upraviteljev za strukturalno rešitev finančnih in vsebinskih vprašanj. Posebno pozornost bo SKGZ namenjala izvajanju zaščitnih norm, zato bo pospešila dialog z javnimi upravami, političnimi predstavniki vseh opcij in Paritetnim odborom. Sodelovanje in dogovarjanje na vseh ravneh trenutno ni zadovoljivo, zato bo ključnega pomena vzpostavitev tesnejših vezi z vsemi možnimi sogovorniki. Glede sodelovanja s sorodno krovno organizacijo (SSO) bo potrebno izluščiti sintezo in konkretizirati sklepe. Tajništvo pri tem ugotavlja, da je skupno nastopanje predsednikov pomembno in beleži splošno odobravanje, ob tem pa je gotovo potrebno razviti tudi druge oblike sodelovanje na širši ravni med obema organizacijama. Prav sodelovanju med glavnimi akterji naše manjšine je bila posvečena posebna pozornost. Vsi člani tajništva so si bili edini, da so v tem času splošne krize, ki je še posebno zajela številne naše ustanove, nujno potrebni skupni, dogovorjeni nastopi in čim bolj jasno začrtana strategija. Potrebno je, da se vse manjšinske komponente zavedajo takega pristopa in da delujejo v to smer. Neodgovorna stališča in netenje nepotrebnih polemik lahko imajo kot posledico le šibitev naših inštitucij in nasploh naše manjšine. SKGZ bo nadaljevala s konstruktivnim pristopom za rešitev problemov naših organizacij in sodelovala bo prav z vsemi tistimi, ki želijo uresničiti te cilje. Tak pristop je pokazala tudi pri reševanju SSG-ja, kjer si nadeja, da bo v kratkem prišlo tudi do pozitivnih premikov. SKGZ soglaša z odstopom upravnega sveta teatra: to je bila edina možna poteza v danih razmerah. Istočasno pa krovna organizacija poudarja, da ni korektno s prstom kazati na zdajšnje vodstvo SSG, s predsednico Martino Kafol na čelu, in mu naprtiti krivde, za katere ne nosi odgovornosti. Kriza slovenskega gledališča je strukturna in se vleče v času, zato tudi potrebuje sistemsko rešitev ne pa potez v logiki krpanja finančnih lukenj. SKGZ nadalje ne podpira predlogov nekaterih predstavnikov javnih uprav, da bi se krizno stanje gledališča rešilo s premikom finančnih prispevkov znotraj itak vsako leto manjšega badgeta iz zaščitnega zakona. Krizo ene ustanove se ne reši s potiskanjem v krizo drugih, ravno tako pomembnih ustanov in organizacij naše skupnosti. Italijanska država naj poskrbi, da naši manjšini zagotovi primerna finančna sredstva, ki so se v zadnjih devetnajstih letih zmanjšala za 50 odstotkov. Trenutno potekajo pogovori in pogajanja s strani obeh krovnih organizacij na vseh ravneh, ki bodo lahko v kratkem privedli do imenovanja novega upravnega sveta SSG. SKGZ se zavzema za obstoj gledališča kot produkcije hiše, a je tudi prepričana, da le krajevne javne uprave (ob primerni notranji strukturno-finančni reorganizaciji ter rešitvi vprašanja vzdrževanja Kulturnega doma) mu lahko zagotovijo nemoten obstoj. V tem smilu pozdravlja pobudo tržaškega vladnega komisarja in same Republike Slovenije, ki sta pokazala resen pristop pri reševanju krize v gledališču. Krovna organizacija je dejavna tako v Italiji kot tudi v Sloveniji, da bi se poiskalo ugodno rešitev napovedanega finančnega krčenja prispevkov za slovensko manjšino. Ob tem SKGZ pozdravlja dejstvo, da se je po daljšem obdobju ponovno sestalo manjšinsko zastopstvo.