Pričujoče spletno mesto uporablja sejne (nujno potrebne) piškotke ter druge piškotke (piškotke tretjih oseb) v namen zagotovitve najboljše uprabniške izkušnje. Spletna stran neposredno uporablja sejne piškotke, po Pravilniku o piškotkih pa obstaja možnost onemogočanja uporabe piškotkov, ki zbirajo spletne analitične podatke. V kolikor uporabnik nadaljuje z brskanjem po spletni strani ali zapre obvestilo o piškotkih, soglaša z uporabo vseh piškotkov.

X zapri

Tajništvo SKGZ razpravljalo o zakonskem predlogu NSi

22/11/2006

Deželno tajništvo Slovenske kulturno-gospodarske zveze je na svoji zadnji seji obravnavalo tudi zakonski predlog stranke Nova Slovenija, ki se nanaša na izvolitev predstavnikov Slovencev v zamejstvu in po svetu v Državni zbor RS. Spričo pomembnosti vprašanja bo morala o predlogu seveda nujno steči razprava še najprej v okviru Slovenske manjšinske koordinacije SLOMAK. Sicer pa SKGZ načelno podpira vsako pobudo, ki daje manjšini možnost, da je prisotna v najvišjih institucionalnih forumih matične države. Vprašanje pa je, kako to doseči. Slovenska kulturno-gospodarska zveza je skozi desetletja izpostavljala razliko med državljanstvom in narodnostjo. Slovenci v Italiji smo italijanski državljani in kot taki smo zahtevali in še danes zahtevamo od Italije pravice, ki jih jamčijo italijanska ustava in zakoni. Nasprotniki, predvsem v Benečiji, so naglaševali tezo: če ste Slovenci, pojdite v Slovenijo. Gre za preživel model narodno "čiste države". SKGZ zagovarja subjektiviteto manjšine istočasno pa se zaveda pomembnosti vsestranskega povezovanja s "središčnimi" Slovenci in s slovensko državo. V tem smislu zagovarjamo tezo, da bi morali biti prisotni v vseh tistih organizmih, kjer se odloča o državnih a tudi splošno narodnih zadevah. Najvišja prisotnost bi seveda bila ta, da bi predstavniki manjšin lahko sedeli v slovenskem parlamentu. Volitve med Slovenci v zamejstvu in po svetu na podlagi slovenskega državljanstva bi odprle nekaj bistvenih vprašanj. Zahtevale bi namreč za manjšino nevarne poteze, kot so preštevanje oziroma sezname volilnih upravičencev; "lov" na nove državljane, ki bi se vpisovali v sezname in nenazadnje neposredno prisotnost strank iz Slovenije v življenju manjšin. Slovenci bi se tako morali z glasovi opredeljevati za italijanske stranke v Italiji in slovenske stranke v Sloveniji. Dejansko bi postale slovenske manjšine veliko strankarsko lovišče. Za Slovence v Italiji bi imelo to hude posledice. V Trstu in Gorici bi morda najaktivnejši Slovenci zadevo "razumeli", v Benečiji bi se znašli pod neverjetnim pritiskom italijanske večine, ki bi jih obtoževala izdajstva ter obenem "apetitov" slovenskih strank. Tega od ljudi ni možno zahtevati. Zato je prisotnost predstavnikov manjšin v slovenskem parlamentu možna le na osnovi upoštevanju manjšinske organizirane stvarnosti. Pri tem odigrava bistveno vlogo tudi načelo spoštovanja subjektivitete manjšine, na katerem je doslej vedno slonel dostojanstveni odnos med državo in manjšinskimi skupnostmi.