Pričujoče spletno mesto uporablja sejne (nujno potrebne) piškotke ter druge piškotke (piškotke tretjih oseb) v namen zagotovitve najboljše uprabniške izkušnje. Spletna stran neposredno uporablja sejne piškotke, po Pravilniku o piškotkih pa obstaja možnost onemogočanja uporabe piškotkov, ki zbirajo spletne analitične podatke. V kolikor uporabnik nadaljuje z brskanjem po spletni strani ali zapre obvestilo o piškotkih, soglaša z uporabo vseh piškotkov.

X zapri

Tiskovna konferenca ministra Žekša in predsednikov SKGZ in SSO o vprašanju SSG

10/10/2009

PRIMORSKI DNEVNIK, 10. oktobra 2009 (foto Bobo) Ljubljana - Bistvenega pomena je, da se prvič v zgodovini predstavniki italijanske države in krajevnih uprav enakopravno pogovarjajo s predstavniki slovenske manjšine o vprašanju Slovenskega stalnega gledališča, kar pomeni, da je Italija pokazala interes za aktivno reševanje gledališča. Tako se, nekaj mesecev po izbruhu verjetno najhujše krize, ki je prizadelo slovensko tržaško gledališče, na koncu predora nekaj svetlika, potem ko je na četrtkovem srečanju med predstavniki krovnih organizacij in krajevnih uprav na tržaški prefekturi, ki ga je sklical prefekt Giovanni Balsamo, prišlo do dogovora o imenovanju izvedencev, ki bi pregledala finančno stanje gledališča in predlagala možne rešitve. Te ugotovitve so prevladovale na včerajšnji dopoldanski tiskovni konferenci v prostorih Urada vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu, na kateri so govorili resorni minister Boštjan Žekš ter predsednika Slovenske kulturno-gospodarske zveze Rudi Pavšič in Sveta slovenskih organizacij Drago Štoka. Tiskovna konferenca je po besedah ministra Žekša predstavljala neke vrste vmesno poročilo o reševanju vprašanja SSG, v katerem so Žekš, Pavšič in Štoka slovensko javnost obvestili o najnovejšem dogajanju, ki gre v smer skupnega dogovarjanja. Kot je dejal Pavšič, so si pri reševanju zastavili dva cilja: zagotoviti potek letošnje sezone in izkoristiti krizo, da se dobi sistemska rešitev za SSG, da bo slednje lahko nemoteno delovalo. Pozitivno je, da je pobudo v svoje roke vzel prefekt Balsamo, ki je sklical ustanovne člane gledališča (zlasti občino in pokrajino Trst ter deželo Furlanijo-Julijsko krajino), predlogi krovnih organizacij pa so padli na rodovitna tla. Tako je bilo na četrtkovem srečanju na prefekturi čutiti, da je želja vseh, da se vprašanje SSG reši, je dejal predsednik SKGZ, ki je orisal sprejeti sklep, da se bodo predstavniki krovnih organizacij in krajevnih uprav prihodnjo sredo zopet sestali in imenovali dva strokovnjaka z nalogo, da v dveh tednih pripravita sanacijski načrt. Slednjega bosta ponudila skupščini SSG, ki ima nalogo imenovati nov upravni svet, ki bo ta načrt moral izvajati. Samo tako bodo javne uprave pristopile k reševanju gledališča in bodo pripravljene prispevati več denarja, pri čemer se ne sme pozabiti, da prav javne uprave dolgujejo gledališču vsoto, ki znaša približno štiri milijone evrov. Pozitivno je tudi, da bo slovensko ministrstvo za kulturo vključilo SSG v mrežo slovenskih gledališč, kar je najboljši način reševanja in model, ki ga je treba imeti pred očmi tudi za druge stvarnosti. Krizo bodo izkoristili za notranjo reorganizacijo SSG, da bi slednje najbolj ustrezalo današnjemu času, je opozoril Štoka, za katerega so z dogovorom o imenovanju strokovnjakov na pravi poti, da se doseže dober rezultat. Predsednik SSO je tudi poudaril, da sta s Pavšičem vseskozi imela skupni jezik v povezavi z Uradom za Slovence v zamejstvu in po svetu. Kaj pa Slovenija? Slednja sicer lahko zagotovi sredstva, vendar je SSG del mreže italijanskih stalnih gledališč, kar pomeni, da ga mora financirati italijanska država, je poudaril minister Žekš, ki možno vlogo Slovenije vidi predvsem v krepitvi števila gostovanj slovenskih gledališč v zamejstvu in gostovanj SSG v Sloveniji. S tako vizijo soglaša tudi Pavšič, ki pomoč Slovenije pojmuje predvsem v diplomatskem smislu in to se dogaja, saj je slovenski premier Borut Pahor na nedavnem obisku v Rimu izpostavil problem SSG kot prioriteto. Štoka pa je spomnil tudi na mednarodne dogovore, kot je npr. Londonski memorandum iz leta 1954, na podlagi katerega je Italija ponovno prišla v Trst. Takrat je Italija zagotovila obstoj slovenskih šol, radia in pozneje televizije, zgradila pa je tudi Kulturni dom v Trstu in s tem posredno zaščitila SSG, zato je njena politična odgovornost toliko večja.

Ivan Žerjal