Pričujoče spletno mesto uporablja sejne (nujno potrebne) piškotke ter druge piškotke (piškotke tretjih oseb) v namen zagotovitve najboljše uprabniške izkušnje. Spletna stran neposredno uporablja sejne piškotke, po Pravilniku o piškotkih pa obstaja možnost onemogočanja uporabe piškotkov, ki zbirajo spletne analitične podatke. V kolikor uporabnik nadaljuje z brskanjem po spletni strani ali zapre obvestilo o piškotkih, soglaša z uporabo vseh piškotkov.

X zapri

Tiskovna konferenca SKGZ

03/09/2010

PRIMORSKI DNEVNIK, 3. septembra 2010

TRST - Veliko nakopičenih problemov in težav, ki upravičeno skrbijo slovensko manjšino, a tudi pričakovanja, da se bodo stvari morda vendarle obrnile na boljše. Predsednik Slovenske kulturno-gospodarske zveze Rudi Pavšič na včerajšnji »predsezonski« novinarski konferenci ni bil ne pesimist in ne optimist, temveč realist. Priznal je vsekakor, da v tem momentu ni veliko razlogov za optimizem. Žal. Rezija, Špeter in Bardo Pavšič deli mnenje tistih, ki ocenjujejo, da zadnja dogajanja v Reziji spominjajo na fašizem. Ne na fašizem v klasičnem smislu, ampak na fašizem, ki temelji na nestrpnosti. SKGZ razmišlja, da bi glede Rezije ob političnih sredstvih ubrala tudi pravno pot za zaščito tamkajšnjih prebivalcev, ki se imajo za Slovence. Pavšiča zelo skrbi usoda špetrske dvojezične šole. Očitno smo priča poskusu načrtovanega uničenja te za Benečane izredno dragocene ustanove. Občina Špeter je štiri mesece zavlačevala z ukrepanjem, najhujše (dodatno prostorsko razkropitev šole) pa so preprečili starši učencev in dijakov. V SKGZ ne verjamejo, da bo obnova šolskega poslopja hitra in se sprašujejo do kdaj bodo lahko starši kljubovali tako hudim problemom. Za neverjetno potezo so poskrbeli župani beneških občin iz vrst desne sredine, ki so nemo sprejeli ukinitev gorske skupnosti in vsa njena pooblastila dejansko podelili Čedadu, ki je bil do Nadiških dolin vedno ravnodušen. Spodbudne vesti prihajajo iz Barda v Terski dolini, kjer je tamkajšnja Občina namestila dvojezične cestne table in napoveduje bližnjo odprtje t.i. dvojezičnega okenca. V tamkajšnji italijanski šoli bodo poučevali tudi slovenščino. Občino Bardo vodi leva sredina, pri čemer je Pavšič izpostavil, da leva sredina v Benečiji edina izkazuje pozornost Slovencem. Za Deželo smo »nevidni« Za deželno upravo Furlanije-Julijske krajine je slovenska manjšina »nevidna«. Značilen je primer finančnega sklada za Slovence, ki ga sicer ohranjajo pri življenju, a brez proračunskega kritja. To je po Pavšičevem mnenju pravi absurd. Vseeno je Dežela našla denar za samozvana rezijanska kulturna društva, ki v dolini pod Kaninom ustvarjajo samo zdrahe in napetosti. SSG brez Slovencev? Javne uprave (Dežela, Občina in Pokrajina Trst) ne bodo rešile teatra s tem, da bodo potisnile v kot slovensko manjšino. Predlog novega statuta SSG, ki ga zagovarja zlasti Občina Trst, je po Pavšičevih besedah nesprejemljiv. SKGZ se zavzema za statut SSG, ki bo določal uravnoteženo navzočnost vseh dejavnikov pri vodenju gledališča. Tega mnenja sta tudi deželni odbornik Roberto Molinaro in podpredsednik Pokrajine Walter Godina. O denarju žal nič novega Če ne bo zasukov, bodo manjšinske kulturne ustanove v letu 2011 dobile kar 2,3 milijona evrov manj kot letos, to se pravi skupno nekaj nad tri milijone evrov. To bi bila za Slovence katastrofa, je poudaril Pavšič. SKGZ si precej obeta od jesenskega medvladnega sestanka Italije in Slovenije, na katerem bo tekla beseda tudi o Slovencih v Italiji in Italijanih v Istri. Obe manjšini si prizadevata za neposredno sodelovanje na tem sestanku. Cilj je vsekakor sistemsko financiranje manjšin, o katerem sta se dogovorila slovenski minister Boštjan Žekš in italijanski vladni podtajnik Alfredo Mantica. V kratkem naj bi tudi obnovili delovna omizja FJK-Slovenija, ki »stojijo« že dalj časa. Za šolo preveč solistov T.i. Gelminijeva reforma bo imela negativne posledice tudi za šolo s slovenskim učnim jezikom. V začetku je kazalo, da ne bo tako oziroma da bo negativnih učinkov malo, dogajanja pa prikazujejo drugačno sliko. Skrajni čas je, da manjšina o šoli izdela skupna stališča. Glede šolstva imamo preveč solo pevcev, potrebujemo pa dober pevski zbor, je prepričan Pavšič. Zavzel se je za tesnejše sodelovanje z deželno komisijo za slovenske šole, v prepričanju, da s tako različnimi stališči o prihodnosti naše šole ne bomo prišli nikamor. Tudi dobre novice Tržaško srečanje treh predsednikov napoveduje boljše čase v odnosih med sosednjimi državami. Vse priznanje slovenskemu predsedniku Danilu Türku, ki je vztrajal pri obisku Narodnega doma, ter zahvala italijanskemu predsedniku Giorgiu Napolitanu za pozornost, ki jo je izkazal tudi slovenskim žrtvam fašizma. Na potezi sta sedaj vladi Italije in Slovenije. Pavšič je zadovoljen z odzivi na »reformo manjšine«, ki jo predlaga SKGZ, zadovoljen je tudi s potekom individualnega včlanjevanja v krovno zvezo, čeprav se uradna kampanja včlanjevanja sploh še ni začela. Pavšič računa, da bo svoje predloge o novi organiziranosti manjšinske dejavnosti v kratkem izdelal tudi Svet slovenskih organizacij. SKGZ pričakuje, da bo manjšina skupaj reševala probleme in, kljub težavam, verjame v vlogo in poslanstvo skupnega predstavništva. S.T.

Razlogi SKGZ za PESIMIZEM Rezija: stalni napadi na domačin... Razlogi SKGZ za PESIMIZEM Rezija: stalni napadi na domačine, ki se imajo za Slovence Benečija: nejasna usoda dvojezične šole in gorske skupnosti Kulturne ustanove: načrtovano krčenje (2,3 milijona evrov) državnih prispevkov v letu 2011 Slovenska šola: Gelminijeva (proti) reforma ter zelo različna in marsikdaj nasprotna gledanja v manjšini o našem šolstvu Dežela: za Tondovo upravo smo Slovenci »nevidni« SSG: poskus, da bi močno omejili vlogo Slovencev pri vodenju teatra

Razlogi SKGZ za OPTIMIZEM

Učinki tržaškega srečanja treh predsednikov Bližnje srečanje vlad Italije in Slovenije (na njem bo morda prvič navzoča tudi slovenska manjšina) Napovedana obuditev delovnih omizij FJK-Slovenija Pozitivni odzivi na »reformo« manjšine, ki jo predlaga Pavšičeva zveza Občutljivost leve sredine za probleme Slovencev