Pričujoče spletno mesto uporablja sejne (nujno potrebne) piškotke ter druge piškotke (piškotke tretjih oseb) v namen zagotovitve najboljše uprabniške izkušnje. Spletna stran neposredno uporablja sejne piškotke, po Pravilniku o piškotkih pa obstaja možnost onemogočanja uporabe piškotkov, ki zbirajo spletne analitične podatke. V kolikor uporabnik nadaljuje z brskanjem po spletni strani ali zapre obvestilo o piškotkih, soglaša z uporabo vseh piškotkov.

X zapri

Trgovski dom prestižna palača s komunikativnim potencialom

22/04/2010

PRIMORSKI DNEVNIK, 22. aprila 2010

»Zaprti Trgovski dom pomeni zaprtost Gorice,« je izjavil Livio Semolič na delovnem srečanju z občinskim odbornikom Guidom G. Pettarinom ter arhitektoma Cecilio Morassi in Dimitrijem Waltritschem, ki sta predstavila načrt za pritličje Fabianijeve palače. Ob Semoliču, pokrajinskem predsedniku Slovenske kulturno gospodarske zveze, je bil še pokrajinski predsednik Sveta slovenskih organizacij Walter Bandelj. Postopku za čimprejšnje vračanje Trgovskega doma lahko goriški Slovenci danes vtisnejo pospešek in obenem dokažejo aktivno vlogo v čezmejnih in integracijskih dinamikah, je prepričan Semolič, če ponudijo občinam Gorici, Novi Gorici in Šempetru-Vrtojbi možnost, da uredijo v pritličju Trgovskega doma tudi začasni sedež Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje (EZTS). O Semoličevem predlogu se bosta krovni organizaciji menili prihodnjo sredo. Z ustanavljanjem EZTS-ja je k napornemu odvijanju klobčiča Trgovskega doma pristopila tudi občina. O tem pričajo besede, ki jih je v torek na delovnem srečanju na sedežu SKGZ-ja izrekel Pettarin: »Ne izkoristiti Trgovskega doma je delikt. Če nihče ne bo ničesar ukrenil, bo poslopje šlo na kose. V njem pa se ne srečujemo z nekim odporom sedanjih uporabnikov. Če bi bil odpor, bi to pomenilo, da se za njim skriva neka motivacija, proti kateri bi lahko nastopili. V resnici se spopadamo z negibnostjo, inertnostjo, z držo birokracije starega kova, ki odvrača od sebe vsako novost, ker je nadlega. Proti takšni drži brez neke motivacije moramo še odločneje nastopiti.« Poudaril je še, da je Trgovski dom idealen sedež za EZTS, »ni zato naključje, da so si bile vse tri občinske uprave in tudi manjšina glede tega enotne. Iz Rima in Ljubljane prejemamo glede EZTS-ja pozitivne signale. Velika napaka bi bila, ko bi prišli do njegove ustanovitve, ne da bi imeli zanj najbolj primernega sedeža«. In potrdil je, da se je občinska uprava že angažirala v administrativnem postopku, ki naj bi privedel do izročitve Trgovskega doma mestu. Zaključil je: »Vsem je torej jasno, da imamo številne razloge, da pridobimo in ovrednotimo to stavbo.« Naslednje korake je navedel Semolič. Pri odgovornem za goriško izpostavo pravosodnega ministrstva bodo preverili razpoložljivost drugega nadstropja, ki je neizkoriščeno, o čemer priča tudi dejstvo, da ostali uporabniki palače ne vedo povedati, če se tam kaj dogaja. Predvsem pa bodo pritisnili zato, da se iz dveh pritličnih sob odnese arhiv, ki je edini razlog, da se danes še ni sprožil postopek za določitev izvajalca del: »Pogoj, ki ga postavljajo, je ta, da strošek za selitev arhiva prevzamejo druge institucije. Brez te ovire bi bil v kratkem objavljen razpis in bi se obnovitvena dela zaključila v roku šestih mesecev.« Semolič je naglasil, da sedež EZTS-ja v Trgovskem domu uteleša duha zaščitnega zakona 38/2001, ki stavbo namenja slovenskim in italijanskim organizacijam. »Ko bomo nanj razobesili evropsko zastavo in bo v njegovih sodobno urejenih prostorih potekalo načrtovanje razvoja čezmejnega prostora, bo za ljudi postal EZTS oprijemljiv. V Trgovskem domu bodo videli utelešeno voljo za dvig Gorice,« je še dejal Semolič in pristavil, da je načrt za ureditev pritličja izdelal arhitekt Dimitri Waltritsch, ki je premalo poznan v Gorici, v tujini pa ga vse bolje spoznavajo in cenijo«. Waltritsch je potrdil, da je iz arhitektonskega vidika Trgovski dom najbolj znana goriška palača dvajsetega stoletja. Sodi med simbole mesta, ki pa ima temu neprimerno vsebino. Vrh tega ima izreden komunikativni potencial. Zaradi velikih oken, ki gledajo na ulico, je komunikacija in integracija z zunanjščino pisana poslopju na kožo. Ta je tudi bistvo Waltritschevega načrta. (ide)