Pričujoče spletno mesto uporablja sejne (nujno potrebne) piškotke ter druge piškotke (piškotke tretjih oseb) v namen zagotovitve najboljše uprabniške izkušnje. Spletna stran neposredno uporablja sejne piškotke, po Pravilniku o piškotkih pa obstaja možnost onemogočanja uporabe piškotkov, ki zbirajo spletne analitične podatke. V kolikor uporabnik nadaljuje z brskanjem po spletni strani ali zapre obvestilo o piškotkih, soglaša z uporabo vseh piškotkov.

X zapri

Trst proti nacionalizmu

13/10/2004

PRETEKLOST, SEDANJOST IN BODOČNOST TRSTA Proti nacionalizmu

«Trst je od vedno talilni lonec najrazličnejših ras ... Razvoj Trsta so vedno pogojevala naravna dejstva, kakršnim se mesta in posamezniki ne morejo izogniti. Trst je kozmopolitsko mesto, zaradi tega je nevaren, hkrati pa tudi zelo fascinanten.« (Umberto Saba). »Sam veš, da sem jaz hkrati Slovan, Nemec in Italijan.« (Scipio Slataper). »… ščuvanje k sovraštvu do drugih narodov (Italijanov proti Slovencem in Slovencev proti Italijanom) ni le izredno škodljivo, temveč tudi izredno neumno« (Umberto Saba). »Nacionalist ob meji je ... reven, razdedinjen. Ne preostane mu drugega, kakor da zatre pol svoje osebnosti v korist druge polovice, da okrepi svoja čustva do skrajnosti in da postane nevrastenik« (Enzo Bettiza). To so sodbe, misli, upi in prepričanja, ki so navdihnila nekaj najboljših mož iz naših krajev. To so razlogi, zaradi katerih lahko danes o Trstu govorimo kot o mostu med Vzhodom in Zahodom. Vse to je del zgodovine našega mesta, tako kot njegove nezadržne rasti v 19. stoletju. Taka razmišljanja so bila v preteklosti velik potencial, žal pa so jih etnični spopadi in razkoli v prejšnjem stoletju krvavo zanikali in poteptali. Izrazito nacionalistični značaj, ki ga je občinska uprava pridala proslavljanju petdesete obletnice priključitve Trsta k Italiji, ponovno obuja nekdanje spopade in razkole. V takem ozračju je čutiti, da imajo pravico biti Tržačani samo tisti, ki se odločijo za italijanstvo. S tem pa se bolj ali manj zavestno spet ponujajo teme, na katerih sta temeljila propaganda in delovanje fašizma in ki so v popolnem neskladju z zares demokratično državo. Ob tej priložnosti je občinska uprava prezrla in prezira prisotnost pomembnih manjšin, še zlasti pa ne upošteva slovenske manjšine. Če želimo zgraditi lepo bodočnost za naš Trst in če mu želimo zagotoviti ustrezno mesto v novi evropski stvarnosti, moramo ubrati drugačno pot. Ni dvoma, da si mora ozaveščeno prebivalstvo želeti drugačno pot za svoje mesto. Potrebna je drugačna pot za dosego vzajemnega spoštovanja drugačnega spomina in drugačnega čutenja, sicer ne bo mogoče nikoli zagotoviti mirnega sožitja in skupne omikane rasti. O tem je govoril tudi papež Janez Pavel II., ko je bil na obisku v našem mestu. Dejal je: »O, Trst, mar nisi s svojo posebno lego, zaradi katere povezuješ vzhodno in zahodno Evropo, in s svojo posebno zgodovino poklican, da postaneš povezovalni člen in spodbujevalni element pri gradnji nove Evrope? Evrope, ki ne bo več razdeljena in ne bo več temeljila na antagonizmu. Evrope, ki bo ponosna na svoje skupne korenine in na svojo etnično in kulturno raznolikost.« Vabljeni zato na javno manifestacijo v obliki okrogle mize, ki bo v ponedeljek 18. oktobra, ob 17.uri v veliki dvorani nekdanjega Narodnega doma v Trstu (danes sedež Visoke šole za prevajalce in tolmače – Filzijeva ulica 14). Na okrogli mizi bodo sodelovali Corrado Belci, Ace Mermolja in Caterina Dolcher. Vodil bo Giovanni Miccoli. Sledila bo razprava.

Pobudniki: Italijansko združenje krščanskih delavcev (ACLI), Krožek Che Guevara, Kulturno središče Veritas, Inštitut Gramsci, Inštitut Livio Saranz, Deželni inštitut za zgodovino odporniškega gibanja, Slovenska kulturno-gospodarska zveza, Svet slovenskih organizacij.