Pričujoče spletno mesto uporablja sejne (nujno potrebne) piškotke ter druge piškotke (piškotke tretjih oseb) v namen zagotovitve najboljše uprabniške izkušnje. Spletna stran neposredno uporablja sejne piškotke, po Pravilniku o piškotkih pa obstaja možnost onemogočanja uporabe piškotkov, ki zbirajo spletne analitične podatke. V kolikor uporabnik nadaljuje z brskanjem po spletni strani ali zapre obvestilo o piškotkih, soglaša z uporabo vseh piškotkov.

X zapri

Univerza se lahko odseli, a finančna plat je še uganka

24/10/2018
Narodni dom v ulici Filzi

 

 

NARODNI DOM - Livio Semolič (SKGZ) na sestanku na zunanjem ministrstvu v Rimu

Politična volja za rešitev vprašanja Narodnega doma v ul. Filzi, ki ga 19. člen državnega zaščitnega zakona št. 38 iz leta 2001 namenja »kulturnim in znanstvenim institucijam slovenskega jezika (začenši z Narodno in študijsko knjižnico) in italijanskega jezika«, obstaja. Tako zagotavljajo na italijanskem zunanjem ministrstvu, kjer je pred dnevi potekal sestanek na to temo. Tržaška univerza je medtem našla morebitno alternativno lokacijo za oddelek za pravne in jezikovne vede, tolmačenje in prevajanje: kot znano je namreč predpogoj za vselitev ustanov v objekt, ki so ga v začetku 20. stoletja zgradili po načrtu Maksa Fabianija, leta 1920 pa zažgali med demonstracijo italijanskih nacionalistov, preselitev univerzitetnega oddelka. Glavno vprašanje je finančna plat zadeve, saj še ni jasno, kdo bo pokril stroške za selitev in obnovo. Deželni tajnik Slovenske kulturno-gospodarske zveze Livio Semolič se je prejšnji teden na sedežu zunanjega ministrstva v rimski palači Farnesina pogovoril z generalnim direktorjem direkcije za evropske zadeve Giuseppejem Buccinom Grimaldijem in z njegovim namestnikom Francescom Di Luigijem. Sestanek je bil povezan z nedavnim slovensko-italijanskim bilateralnim srečanjem v Ljubljani, ko sta se pred meseci o Narodnem domu pogovarjala generalna sekretarka Farne­sine Elisabetta Belloni in takratni državni sekretar Iztok Mirošič. Bellonijeva je tedaj dala dodatna zagotovila, potem ko sta zunanja ministra Karl Erjavec in Angelino Alfano novembra lani podpisala dogovor, Alfano pa je napovedal, da se bodo Slovenci vselili v Narodni dom leta 2020. Konkretnih ukrepov odtlej ni bilo.

»Generalni direktor zunanjega ministrstva mi je potrdil, da obstaja politična obveza in da jo želijo spoštovati. Po drugi strani pa imamo stvaren finančni problem, saj še danes ni jasno, kdo naj bi prevzel breme finančnega kritja tega dogovora. V tem smislu sta predstavnika zunanjega ministrstva omenila tudi vlogo Dežele FJK, na katero ministrstvo zelo računa,« je pojasnil Semolič. Stavba Narodnega doma je vredna okrog l0 milijonov evrov, na podlagi analize, ki so jo na pobudo rektorja Maurizia Fermeglie izvedli v uradih Univerze v Trstu, pa naj bi za selitev oddelka za prevajalce in tolmače oz. ure­ditev novega sedeža (v neko stavbo, ki jo je univerza že določila) okvirno potrebovali od 10 do 15 milijonov evrov. Dokument vsebuje tako logistične kot finančne okvire. »Tudi zato je nujno, da do sestanka med Univerzo in Farnesino pride čim prej in prav to sta mi ob koncu srečanja zagotovila pomembna sogovornika,« je pristavil Semolič. Naj spomnimo, da bo rektorju Fermegli, ki ima za Slovence vseskozi posluh, zapadel mandat avgusta 2019. Rektor je med drugim zagotovil, da bo univerza NŠK-ju čez nekaj mesecev dodelila še druge prostore v pritličju stavbe. Semolič izpostavlja, da obstaja realna možnost preselitve univerzitetnega od­delka, potreben pa bo dogovor med deželno vlado, italijanskim zunanjim ministrstvom in univerzo glede finančnega zalogaja in kritja. »Glede na svoje izkušnje, vezane predvsem na Trgovski dom v Gorici in Narodni dom pri sv. Ivanu, čisto realistično menim, da si moramo do leta 2020 predvsem nadejati, da bo do takrat zapečaten točni postopek vračanja nepremičnine in predvsem finančno kritje,« meni Semolič. Ko se bo postopek začel, pa bo po njegovi oceni potrebnih od 5 do 10 let za dejansko uresničitev načrta. (af)

 

Primorski dnevnik, 24. oktober 2018