Pričujoče spletno mesto uporablja sejne (nujno potrebne) piškotke ter druge piškotke (piškotke tretjih oseb) v namen zagotovitve najboljše uprabniške izkušnje. Spletna stran neposredno uporablja sejne piškotke, po Pravilniku o piškotkih pa obstaja možnost onemogočanja uporabe piškotkov, ki zbirajo spletne analitične podatke. V kolikor uporabnik nadaljuje z brskanjem po spletni strani ali zapre obvestilo o piškotkih, soglaša z uporabo vseh piškotkov.

X zapri

V Čedadu obeležili 57. dan emigranta

07/01/2020

 

ČEDAD - Na Dnevu emigranta občuten nagovor ravnatelja Davida Clodiga: dvojezične šole odpreti tudi drugje na Videmskem


Upajmo si in borimo se za našo kulturo, je bilo novoletno voščilo in obenem sporočilo včerajšnjega 57. Dneva emigranta. Osrednja kulturna prireditev Slovencev na Videmskem je tradicionalno napolnila čedajsko gledališče, kjer se po novem letu odpirajo stare teme, ki pestijo slovensko manjšino v pokrajini. Za piko na i je poskrbelo Beneško gledališče s komedijo Mandragola.
Glavno sporočilo je zbranim, med katerimi so bili minister Urada vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu Peter Česnik, Saverio Lo Russo iz vladnega urada za deželne zadeve in avtonomije, deželni odbornik za agroživilske vire in gorsko območje Stefano Zannier ter gostitelj, župan Čedada, Stefano Balloch, posredoval ravnatelj dvojezične
šole Pavla Petričiča v Špetru David Clodig in požel glasen aplavz. Kot je uvodoma izpostavil, ni želel govoriti o vsakdanjih tegobah Slovencev na Videmskem, a jih vseeno naštel za celo paleto, bržkone tudi v opomin odgovornim, da se pereča vprašanja rešujejo prepočasi ali pa sploh ne. »Ne bom govoril o vseh ostalih neizpolnjenih obljubah, ki smo jih Slovenci iz leta v leto slišali tudi s tega odra. Ne bom govoril o počasnosti, ki jo izkazujejo inštitucije in skorajda cela družba okoli nas v sprejemanju novih izzivov sodobnega bivanja. Ne bom govoril o nujnosti, da Slovenci imamo zagotovljenega predstavnika v parlamentu. Ne bom govoril o zgodovinskem revizionizmu; o Slovencih, ki se nimajo za Slovence, a bi radi izkoriščali finančno podporo, ki je namenjena Slovencem, in niti o nasprotnikih Slovencev,« je med drugim dejal. Namesto tega se je osredotočil na zbrane. »Govoril bi o Vas, ki ste najvažnejši del te naše skupnosti; o Vas, ki peljete vsak dan vaše otroke v dvojezično šolo; o Vas, ki bi želeli imeti slovenski pouk v svojih šolah; o Vas, ki ljubite naš jezik in našo kulturo in ki jo prenašate novim generacijam; o Vas, ki delate za dobro naše družbe, ki se trudite v senci za uspešnost vaškega društva,« je izpostavil in opozoril, da je absurd, ker smo v času visoke tehnološke komunikacije vedno manj seznanjeni z delovanjem in aktivnostmi v okolju. Kot namreč meni špetrski ravnatelj, ni dovolj, da so Slovenci na Videmskem povezani v jeziku in tradiciji, ampak da se morajo poznati med seboj in biti seznanjeni z delovanjem drug drugega, kjer ima eno pomembnejših vlog prav šola, zato da se je treba boriti za slovensko šolanje tudi v Terskih dolinah, Kanalski dolini in Reziji: »Borite se za nadaljevanje študijev na slovenskih šolah in univerzah. Borite se za priznanje in še predvsem za spoštovanje pravic, ki prevečkrat ostajajo samo na papirju. Storite vse, kar je treba, da naša zgodovinska šibkost – se pravi biti manjšinci v hribovitem kraju – postane naš plus, torej aktivna skupnost v prelepem kraju.«
Minister Česnik, ki je med drugim navedel, da se je v emigracijah po svetu porazgubilo približno pol milijona Slovencev, upa, da bo politika vendarle znala prestopiti »bariere in konfine« na način, da bodo Slovenci od morja do hribov delovali kot skupnost in ne zgolj kot manjšina: »Dejstvo je, da smo tukaj kot skupnost 1500 let. Vsaka skupnost prispeva nekaj k celotni družbi v prostoru, kjer se nahaja.«
Podtajnik Lo Russo je spomnil, da letos mineva 20 let odobritve zakona 482, ki ščiti 12 jezikovnih manjšin v Italiji. Potrdil je pomembnost tega dokumenta, glede prihodnosti pa napovedal, da se bo država še bolj osredotočila na šolstvo. Deželni odbornik Zannier ga je dopolnil, da bi bilo treba narediti obmejni prostor dovolj privlačen, da bi se lahko ljudje spet vračali v te kraje.
Dan emigranta soprirejata krovni organizaciji Slovencev v Italiji Slovenska kulturno-gospodarska zveza in Svet slovenskih organizacij. Kulturni program so včeraj pripravili učenci Glasbene matice iz Špetra, pesnica Andreina Trusgnach in otroci Folklorne delavnice dvojezične šole. Glavno mesto pa je pripadlo Beneškemu gledališču s komedijo Mandragola, ki sta jo iz dela Niccoloja Machiavellija prevedla in priredila Adriano Gariup in Jasmin Kovic, ki je bila obenem režiserka predstave. (bm/nm, Primorski dnevnik, 7.1.2020)