Pričujoče spletno mesto uporablja sejne (nujno potrebne) piškotke ter druge piškotke (piškotke tretjih oseb) v namen zagotovitve najboljše uprabniške izkušnje. Spletna stran neposredno uporablja sejne piškotke, po Pravilniku o piškotkih pa obstaja možnost onemogočanja uporabe piškotkov, ki zbirajo spletne analitične podatke. V kolikor uporabnik nadaljuje z brskanjem po spletni strani ali zapre obvestilo o piškotkih, soglaša z uporabo vseh piškotkov.

X zapri

V Narodnem domu za strpnost, proti nacionalističnim proslavam

19/10/2004

Včeraj popoldne je v dvorani Narodnega doma, danes sedeža Visoke šole za prevajalce in tolmače, bila javna manifestacija proti nacionalističnemu značaju, ki ga je javne uprave dale proslavljanju 50. obletnice povratka Italije v Trst. Srečanje je vodil zgodovinar Giovanni Miccoli, svoje poglede so podali Corrado Belci, Ace Mermolja in Caterina Dolcher, sledila je bogata razprava. Posegi so bili uglašeni na nujnost premoščanja nasprotstev iz preteklosti, sicer brez pozabljanja zgodovinskih dejstev, na vzajemnem spoštovanju drugačnega spomina, na preseganju nacionalizmov, na sožitju in omikani rasti mesta, za boljšo prihodnost Trsta v novi evropski stvarnosti. Že v uvodu je prof. Miccoli izpostavil, da je pred 50 leti čutenje različnih komponent Trsta bilo različno, kot je bil drugačen spomin na pretrpljeno gorje ene in druge strani. Sam Narodni dom, je dejal prof. Miccoli, ki so ga fašisti požgali leta 1920, priča o dramatični preteklosti. Mesto je leta 1954 bilo ostro razdeljeno na podlagi nacionalne pripadnosti in politične opredeljenosti. Danes tržaška občina in Trikolorni odbor žal postavljata v ospredje takratna nasprotovanja in samo gledanje ene strani, kot da druga ne bi imela istih pravic. Dolgoletni demokrščanski voditelj Corrado Belci je izhajal iz svojih spominov pred prisilnim odhodom iz Pulja, naglasil pa je, da se ne sme zamenjati vzrokov s posledicam, fašizma in vojne, tako da je najprej bila prizadeta ena stran, potem pa je prizadelo drugo. Za posl. Belcija pravilno zastavljena ljubezen do svoje domovine ne nasprotuje sožitju in sodelovanju med narodi, nasprotno, ju spodbuja, kot dokazuje uveljavitev zamisli skupne Evrope. Trst ima danes edinstveno priložnost, da postane stičišče za medsebojno poznavanje, sodelovanje in dialog v okviru Evropske unije, je še dejal posl. Belci. Slovenski kulturni delavec Ace Mermolja je svoj poseg podal v italijanščini, da bi tudi italijanski del publike lahko sledil razmišljanju slovenskega predstavnika. Mermolja je izhajal iz dejstva, da nacionalni čut sam po sebi ni negativen, vendar ga je tržaški vodilni razred zlorabil, in to tako včeraj kot še danes. Kot dokazuje zloglasni »trikolorni komplet« za šole, nekateri še vedno govorijo samo o vojnah, o spopadih, o nasprotovanjih, izrabljajo negativno stran nacionalnosti za pogojevanje življenja, politike in perspektiv Trsta. Neizvajanje zaščitnega zakona nikakor ne prispeva k uveljavljanju vloge Trsta kot posrednika, je ugotovil Mermolja, za katerega mesto živi na temačnih predstavah manipulirane preteklosti, ki jo umetno držijo pri življenju. Slovenski predstavnik je tudi postavil vprašanje, kakšno stališče bo na skorajšnjih proslavah zavzel predsednik republike Ciampi, ki je »prosvetljeni patriot in obenem velik evropeist«. Deželna varuhinja človekovih pravic odvetnica Caterina Dolcher je izrazila prepričanje, da si Trst zasluži drugačno proslavljanje, ne s pogledom uprtim v tragično preteklost, pač pa v možnosti za prihodnost. Proslave 50-letnice torej ne bi smele sloneti na ločevanju in na razlikovanju med občani, podobno kot je tudi fašizem izkoriščal nacionalno pripadnost za diskriminacijo ljudi. Ob tej priložnosti bi morali naglasiti, da Italija, ki se je leta 1954 vrnila v Trst, ni bila predvojni režim, pač pa demokracije, ki je nastala iz boja proti nacifašizmu: to zamolčanje s strani tržaške vladajoče desnice je Dolcherjeva povezala z večkratnim poskusom, da bi ukinili praznovanje osvoboditve 25. aprila, pa tudi z dejstvom, da je iz »trikolornem kompletu« za šole izpadla prav republiška ustava. Uvodnim posegom je sledila daljša razprava, v katero je posegel tudi pokrajinski predsednik SKGZ Igor Gabrovec, ki je kritično ocenil »patriotski cirkus« teh dni in priznal zadoščenje za številno prisotnost italijanskih someščanov na prireditvi proti nacionalizmu.

(povzeto iz Primorskega dnevnika)