Pričujoče spletno mesto uporablja sejne (nujno potrebne) piškotke ter druge piškotke (piškotke tretjih oseb) v namen zagotovitve najboljše uprabniške izkušnje. Spletna stran neposredno uporablja sejne piškotke, po Pravilniku o piškotkih pa obstaja možnost onemogočanja uporabe piškotkov, ki zbirajo spletne analitične podatke. V kolikor uporabnik nadaljuje z brskanjem po spletni strani ali zapre obvestilo o piškotkih, soglaša z uporabo vseh piškotkov.

X zapri

Viljem Černo, »beneški Gandi«

24/02/2018
Igor Tuta, Rudi Pavšič in Jole Namor

 

 

O Viljemu Černu, njegovih naporih in brezkompromisnem boju za pravice in dostojanstvo beneških Ijudi so spregovorili na srečanju z avtorjem, ki sta ga v Kulturnem domu pripravili SKGZ in Zadruga Novi Matajur. Ob tej priložnosti je bila predstavljena knjiga o življenju in delu »beneškega Gandija«, kot so ga nekateri imenovali. Knjiga nosi zgovoren naslov Na izpostavljenem mestu, ki povsem odraža pogumno delovanje naših Ijudi na območjih, ki so bila in so še pod hudim udarom nacionalisticnih sil. Avtor knjige je radijski novinar in kulturni delavec Igor Tuta, ki je pred leti opravil niz pogovorov z Viljemom Černom in nabral veliko gradiva, ki ga je potem uporabil pri pisanju knjige.

Večer je uvedel predsednik SKGZ Rudi Pavšič, ki je pokojnega Černa postavil med vodilne in vztrajne člane zveze. Čeprav je na seje v Trst in Gorico prihajal iz oddaljenih Terskih dolin, je bil med najbolj prisotnimi. Njemu in njegovi vztrajnosti gre po Pavšičevih besedah velika zasluga, da smo danes na Videmskem narodno bolj navzoči in samozavestni. Pavšič je poudaril, da je bil Černo veren in obenem laičen človek prijaznega obnašanja in nastopa, vendar je bil v svojih pogledih nepopustljiv in ni odstopal od svojih načel. Pavšič je opozoril, da Benečiji grozi demografska katastrofa, saj je izseljevanje iz leta v leto hujše. Če ne bomo znali z resnim pristopom zajeziti te problematike, bo Benečija zašla v ulico brez izhoda. Romantike je konec, je naglasil predsednik Pavšič, Slovenija mora pomisliti na ustanovitev gospodarskih obratov, ki bi Benečane zadržali v domačih dolinah.

O snovanju in nastajanju knjige je spregovoril Tuta, ki je Černa opredelil kot odličnega pripovedovalca in poznavalca družbeno-političnih razmer v Benečiji. V prvem delu knjige so zabeležene Černove pripovedi in ocene dogajanja, v drugem so objavljeni govori in razna Černova besedila, tretji del pa prinaša zapise, ki so jih Černovi prijatelji prispevali po njegovi smrti.

Družbeno-politična delavka Jole Namor je nato predstavila letošnji Trinkov koledar, ki kot vselej prinaša kopico zanimivih zapisov o Benečiji. Nanizane vsebine so povezane z vsemi predeli videmske pokrajine, kjer živi slovenska narodna skupnost, ter s sosednjim Posočjem. Posebna pozornost je seveda posvečena lani preminulima Viljemu Černu in Bruni Dorbolò, ki tudi nosi veliko zaslug za kulturno rast beneških dolin. Na koncu večera seje razvila živahna razprava s posebnim poudarkom prav na gospodarskem in kulturnem sodelovanju med Posočjem in Benečijo. V ospredje stopa mnenje, da mora Primorska prevzeti skrb za pomoč in sodelovanje z Benečijo, kajti politični in gospodarski krogi v osrednji Sloveniji za to nimajo pravega posluha. (vip)