Pričujoče spletno mesto uporablja sejne (nujno potrebne) piškotke ter druge piškotke (piškotke tretjih oseb) v namen zagotovitve najboljše uprabniške izkušnje. Spletna stran neposredno uporablja sejne piškotke, po Pravilniku o piškotkih pa obstaja možnost onemogočanja uporabe piškotkov, ki zbirajo spletne analitične podatke. V kolikor uporabnik nadaljuje z brskanjem po spletni strani ali zapre obvestilo o piškotkih, soglaša z uporabo vseh piškotkov.

X zapri

Za manjšino storili marsikaj, mnogo se bo dalo še storiti

22/02/2018
Srečanje z Deboro Serracchiani v dvorani ZKB

 

 

OPČINE - Srečanje med Deboro Serracchiani in predstavniki slovenske narodne skupnosti

Za manjšino storili marsikaj, mnogo se bo dalo še storiti

Delo, ki ga je deželna vlada opravila v zadnjem mandatu tako splošno kot specifično za slovensko narodno skupnost, je bilo navsezadnje pozitivno, marsikaj pa se da oziroma je potrebno še storiti. Med hujšimi težavami so znane omejitve na Krasu, za katere naj bi bila deželna uprava na tem, da izdela upravljalne načrte. Sicer je bilo na tem področju že mnogo storjenega, od pastnov pod kraškim robom do ureditve Doma prosekarja, zelo pomemben pa je deželni urad za Slovence oz. njegova nadgradnja prek ustanovitve servisne mreže za Slovence. Slovenska manjšina je namreč eden izmed temeljev, na katerih sloni avtonomija Dežele FJK. Zato je prav, da se ji zagotovi pravice, začenši z izvajanjem zaščitnega zakona, ki je še kako aktualen. Zakona 38/01 pač popolnoma še ne izvajajo, zato je potrebno tudi poglobiti, ali ga morebiti nadgraditi oz. spremeniti.

To so nekatere iztočnice s srečanja s predsednico Dežele Furlanije Julijske krajine in kandidatko Demokratske stranke za poslansko zbornico Deboro Serracchiani, ki je bilo v torek zvečer v dvorani Zadružne kraške banke na Opčinah. Na srečanju sta uvodno besedo podala predsednika Slovenske kulturno-gospodarske zveze Rudi Pavšič in Sveta slovenskih organizacij Walter Bandelj, pogovor s Serracchianijevo glede odnosa Dežele FJK do slovenske manjšine je nato ob udeležbi predstavnikov raznih slovenskih organizacij in ustanov vodil in povezoval Livio Semolič. Večera se je udeležila tudi slovenska kandidatka za senat Tatjana Rojc.

Srečanje je bilo po eni strani namenjeno za obračun delovanja deželne uprave in po drugi delu, ki ga lahko opravi v Rimu bodoča poslanka. Med glavnimi nalogami, ki si jih je zadala in jih je sama omenila, je spodbujanje krepitve odnosov z Republiko Slovenijo, s katero je kot predsednica dežele že navezala in stkala tesne stike (ustanovili so tudi stalni mešani odbor), ter sploh širjenje poznavanja značilnosti dežele FJK (in torej tudi manjšin) v Rimu.

Sicer je Serracchianijeva v okviru skoraj dvournega srečanja poglobila tudi glavne reforme, ki jih je spodbudila in izvedla deželna uprava, od ukinitve pokrajin in ustanovitve medobčinskih zvez do zdravstvene reforme, ki jo je odločno zagovarjala, češ da uvaja med drugim »nov sistem, s katerim bo tudi več varčevanja«. Dalje je poudarila pomembno vlogo slovenske in drugih manjšin, ki zagotavljajo avtonomijo FJK, to avtonomijo pa je potrebno pametno in konkretno izkoriščati. Aljoša Gašperlin