Pričujoče spletno mesto uporablja sejne (nujno potrebne) piškotke ter druge piškotke (piškotke tretjih oseb) v namen zagotovitve najboljše uprabniške izkušnje. Spletna stran neposredno uporablja sejne piškotke, po Pravilniku o piškotkih pa obstaja možnost onemogočanja uporabe piškotkov, ki zbirajo spletne analitične podatke. V kolikor uporabnik nadaljuje z brskanjem po spletni strani ali zapre obvestilo o piškotkih, soglaša z uporabo vseh piškotkov.

X zapri

Zadovoljstvo SKGZ zaradi rešitve zapletov na Padričah

31/07/2004

Slovenska kulturno-gospodarska zveza izraža veliko zadovoljstvo ob dejanskem zaključku zaostrene faze odnosov med slovenskimi organizacijami in Agencijo za javno posest v FJK, ki so zadevali koriščenje območja bivšega begunskega taborišča na Padričah. Ponoven dogovorjen vstop slovenskih organizacij v prostore, kjer že vrsto let imajo svoje dejavnosti, predstavlja konkreten korak na poti dokončne rešitve več desetletij odprtega poglavja. SKGZ je začetka julija, isti dan, ko so bili s strani orožnikov zapečateni vhodi v območje in v stavbe, uradno posegla pri tržaškem prefektu, ki je kasneje odigral pomembno posredovalno vlogo v odnosih do Agencije za javno posest. Že teden kasneje je prefekt Goffredo Sottile sprejel pokrajinskega predsednika SKGZ Igorja Gabrovca in predsednika SSO Sergija Pahor, ki sta mu predočila konkretno rešitev v dveh fazah: kratkoročno dogovor med Državno domeno in slovenskimi koristniki imovin, dolgoročno pa prenos lastnine od države na Deželo FJK, tako kot je bilo dogovorjeno že v sporazumu za protivrednosti pred gradnjo sinhrotrona iz leta 1990. Predlog krovnih organizacij SKGZ in SSO je že dan potem na drugem sestanku na prefekturi v Trstu sprejel sam deželni ravnatelj Agencije za javno posest Antonio Rossin. Na srečanju je bilo sklenjeno, da v pričakovanju globalne rešitve, ki mora nastati na osi Dežela - Agencija, slednja že takoj sklene začasne pogodbe s sedanjimi uporabniki prostorov. Rečeno je bilo tudi, da še pred sklenitvijo pogodb bodo zainteresirana društva in ustanove Agencije zaprosile za »varstvo« prostorov in s tem torej njihovo kontinuirano koriščenje. Tako je tudi obveljalo. Na potezi je sedaj Dežela, ki v prvi osebi nosi pristojnosti za spoštovanje institucionalnega sporazuma iz leta 1990, v katerem je točno zapisano, da mora biti nekdanje begunsko taborišče na Padričah namenjeno potrebam krajevnega prebivalstva. Ob zadovoljstvu za dosežen rezultat pa ostaja grenak priokus zaradi napetosti, ki je spremljala zaplembo prostorov. Sklenjeni dogovor namreč dokazuje, da je bilo za reševanje problema dovolj, da so pristojni dejavniki pozorno prisluhnili konstruktivnim predlogom slovenske manjšine. Ovadba, zaplemba in zasliševanja »osumljenih oseb« so bila dejansko odveč.