Pričujoče spletno mesto uporablja sejne (nujno potrebne) piškotke ter druge piškotke (piškotke tretjih oseb) v namen zagotovitve najboljše uprabniške izkušnje. Spletna stran neposredno uporablja sejne piškotke, po Pravilniku o piškotkih pa obstaja možnost onemogočanja uporabe piškotkov, ki zbirajo spletne analitične podatke. V kolikor uporabnik nadaljuje z brskanjem po spletni strani ali zapre obvestilo o piškotkih, soglaša z uporabo vseh piškotkov.

X zapri

Zaključek deželnega kongresa SKGZ v soboto, 13. maja, dopoldne v goriškem Kulturnem domu

11/05/2006

V soboto, 13. maja, dopoldne, z začetkom ob 9.uri v mali dvorani Kulturnega doma v Gorici se bodo delegati včlanjenih organizacij in ustanov ter pokrajinskih občnih zborov SKGZ zbrali na drugem in torej zaključnem delu letošnjega, po vrsti že XXIII. kongresa Slovenske kulturno-gospodarske zveze. Prejšnji teden se je v Čedadu odvijalo odprtje kongresa s predsedniškim poročilom Rudija Pavšiča, podeljevanjem priznanj SKGZ ter pozdravi gostov. V soboto bo torej vrsti razprava s sklepi ter izvolitev novega deželnega sveta, nadzornega odbora ter razsodišča. Deželni svet SKGZ bo nato na svoji prvi seji iz svoje srede izvolil deželnega predsednika. Aprila so se že odvijali pokrajinski občni zbori SKGZ, ki so potrdili zaupanje trem pokrajinskim predsednikom: Jole Namor na Videmskem, Livio Semolič v Gorici in Igor Gabrovec v Trstu. Dosedanji predsednik Rudi Pavšič je prav tako izrazil razpoložljivost, da bi vodil krovno organizacijo tudi v prihodnjem mandatu, seveda če se bo za to opredelil deželni svet Zveze.

Geslo letošnjega kongresa je “Daj jeziku prihodnost.” To pomeni, da je osrednja kongresna tema vprašanje slovenskega jezika, ki se veže na razvoj slovenske kulture in seveda drugih dejavnosti, kot so gospodarstvo, izobraževanje, šport, socialno skrbstvo in druge. Na to temo je bilo prejšnji teden v Čedadu osredotočeno Pavšičevo poročilo, ki pa je obenem ponudilo še marsikatero izhodišče za sobotno razpravo. Na krožniku je vprašanje utrjevanja odnosov znotraj manjšine in tudi same krovne organizacije v razmerju do včlanjenih organizacij in ustanov. SKGZ smatra za še vedno aktualno tudi poglavje Programske konference, ki s svojimi sklepi postavlja vso manjšinsko skupnost pred pomembnimi izbirami. Nova politična slika v Italiji ponuja nove možnosti sodelovanja in dogovarjanja med manjšinskimi organizacijami in rimsko vlado, kar že napoveduje začetek izvajanja zaščitnega zakona in sploh normalizacije odnosov. Podobno velja na krajevni ravni, predvsem na Tržaškem. Delegati in delegatke bodo v soboto razpravljali tudi o predlogu organizacijske posodobitve strukture SKGZ, ki se mora nujno opremiti tako, a bo kos ritmom in izzivom sodobnega časa. Posebna pozornost bo namenjena vprašanju vključevanja in ovrednotenja mladih, ki so vselej nosilni steber vsake skupnosti.