Pričujoče spletno mesto uporablja sejne (nujno potrebne) piškotke ter druge piškotke (piškotke tretjih oseb) v namen zagotovitve najboljše uprabniške izkušnje. Spletna stran neposredno uporablja sejne piškotke, po Pravilniku o piškotkih pa obstaja možnost onemogočanja uporabe piškotkov, ki zbirajo spletne analitične podatke. V kolikor uporabnik nadaljuje z brskanjem po spletni strani ali zapre obvestilo o piškotkih, soglaša z uporabo vseh piškotkov.

X zapri

Zapiranje mejnih prehodov: poziv Vladi RS

31/03/2021

SKGZ, SSO, senatorka Tatjana Rojc, poslanec v Državnem zboru RS Felice Žiža, Obalna samoupravna skupnost in Italijanska unija so predsedniku Vlade RS Janezu Janši naslovili dopis v zvezi z zapiranjem mejnih prehodov.

 

Podpisane organizacije in izvoljeni predstavniki od vsega začetka zdravstvene krize delimo skrb Vlade Republike Slovenije, ki ob vse hujši pandemični sliki si prizadeva zajeziti širjenje koronavirusa Covid-19 na državnem ozemlju. Razumemo in spoštujemo ukrepe Vlade RS, ki želi zaščititi prebivalstvo pred okužbo. Strožje nadzorstvo državnih meja je nedvomno eden od možnih zajezitvenih ukrepov, ki so ga uvedle tudi druge države; nadvse pričakovano in potrebno je, da se pri tem v največji možni meri  upoštevajo specifika in družbeno gospodarske danosti obmejnega prostora ter da se preuči vse negativne učinke, ki ob zaprtju mejnih prehodov lahko trajno prizadenejo zlasti obmejno prebivalstvo.

Pereče je bilo vse od samega začetka pandemičnega stanja predvsem vprašanje dnevnih migrantov - čezmejnih delavcev, šolarjev, študentov, dvolastnikov, idr. Vlada RS je doslej pokazala veliko razumevanje in je zato te kategorije vključila med izjeme, ki smejo prečkati državno mejo ob upoštevanju vseh zdravstvenih in zakonskih predpisov.

Tokrat pa so ukrepi strožji in predvidevajo kontrolne točke le na omejenem številu mejnih prehodov, kar povzroča hude težave zgoraj omenjenim interesentom. Slednji morajo namreč zaradi vsakodnevnih nujnih delovnih in študijskih obveznosti, zaradi zaprtja maloobmejnih prehodov, opravljati daljšo pot in zamuditi veliko več časa. S tem dodatno obremenjujejo cestno infrastrukturo, ustvarjajo dolge kolone na mejnih prehodih in onesnažujejo okolje. Zapiranje meja prinaša torej obmejnemu prebivalstvu veliko škodo, kljub temu da je bil od vseh odvzetih brisov na meji v zadnjih tednih le 1 odstotek pozitivnih. To dokazuje, da so naše zahteve po ohranjanju izjem za ljudi, ki živijo ob meji, ne le smiselne, ampak tudi upravičene.

Zaradi povedanega predlagamo, da Vlada ponovno preuči odlok in dovoli, da maloobmejni prehodi ostanejo odprti izključno za delovne migrante, ki imajo vso potrebno dokumentacijo. Varnostni organi pa naj tudi na teh mejnih prehodih izvajajo vzorčno preverjanje tranzitov in kaznujejo morebitne kršitelje.

Poleg tega nekatere točke za hitro testiranje so oddaljene nekaj kilometrov od državne meje, kar bo ob ponovnem odprtju šol povzročalo dodatne težave zlasti študentom, šolarjem in njihovim spremljevalcem, ki ne bodo mogli vstopiti v Slovenijo in opraviti hitrega testiranja. Smatramo tudi, da bi pristojni organi morali izročiti dnevnim migrantom dvojezično potrdilo o opravljenem testiranju.

Na problematiko zapiranja meje in na negativne učinke na obmejno prebivalstvo so krovne organizacije opozarjale od samega začetka kriznega stanja, ko so z veliko zaskrbljenostjo prisluhnile težavam posameznih članov skupnosti in drugih interesentov. Poleg Predsednika vlade Janeza Janše, smo v prejšnjih mesecih na vprašanje meje opozorili tudi ministra za notranje zadeve Aleša Hojsa, ministrico Heleno Jaklitsch in državnega predsednika Boruta Pahorja. Med kriznim obdobjem je postalo namreč očitno, kako negativno učinkuje postavitev cestnih pregrad na mejnih prehodih in čedalje bolj občutimo, kako nujno  potrebno je negovati odnose v krhkem čezmejnem prostoru.

Prepričani smo, da je za izhod iz globalne zdravstvene krize potrebno tudi večje sodelovanje med državami, od česar bodo najbolj pozitivne učinke doživeli prebivalci obmejnih prostorov.

Na vas ponovno apeliramo, da preučite stanje ob državnih mejah in uvedete vse možne ukrepe, ki bi zaščitile krajevno prebivalstvo, ne da bi s tem povečali tveganja širjenja okužbe. 

 

Trst, Koper, 31.3.2021

 

Ksenija Dobrila, predsednica Slovenske kulturno-gospodarske zveze

Walter Bandelj, predsednik Sveta slovenskih organizacij

Tatjana Rojc, senatorka v italijanskem parlamentu

Felice Žiža, poslanec v Državnem zboru Republike Slovenije

Alberto Scheriani, predsednik Obalne samoupravne skupnosti italijanske narodnosti

Maurizio Tremul, predsednik Italijanske unije

Marin Corva, predsednik izvršnega odbora Italijanske unije