Pričujoče spletno mesto uporablja sejne (nujno potrebne) piškotke ter druge piškotke (piškotke tretjih oseb) v namen zagotovitve najboljše uprabniške izkušnje. Spletna stran neposredno uporablja sejne piškotke, po Pravilniku o piškotkih pa obstaja možnost onemogočanja uporabe piškotkov, ki zbirajo spletne analitične podatke. V kolikor uporabnik nadaljuje z brskanjem po spletni strani ali zapre obvestilo o piškotkih, soglaša z uporabo vseh piškotkov.

X zapri

Zaskrbljenost SKGZ ob še nerešenem vprašanju omejitev prehajanja meje

19/05/2020

 

Slovenska kulturno-gospodarska zveza, po začetnem olajšanju okrog napovedane odločitve slovenske in italijanske države o prehajanju meja, izraža dokajšnjo zaskrbljenost ob zadnjih novicah. Odprava enotedenske karantene za državljane EU, ki vstopajo v RS, in preklic stanja epidemije je bil razveseljiv korak slovenske vlade. Prav tako nas je navdajala z upanjem napoved, da čez dobra dva tedna bo odpravljena obvezna karantena za tuje državljane, ki bodo vstopali v Italijo. Mrzlo prho pa predstavljajo predvsem za naš primorski prostor zadnje odločitve slovenske vlade, s katero je dejansko preklicala sprostilne ukrepe.

Primorski prostor je namreč še prej kot načelo, v katerega SKGZ od vedno verjame, konkretna danost, ki so jo okrepili vsi zgodovinski koraki zadnjih dvajsetih let. Ravno iz tega razloga in zaradi skrbi za vse Slovence, ki ne živijo v Sloveniji, je ustvarilo nastalo stanje od prvega tedna marca veliko zaskrbljenost. 

Na problematiko odpravljanja meje je SKGZ opozarjala od samega začetka stopnjevanja kriznega stanja, ko je z veliko zaskrbljenostjo prisluhnila številnim težavam posameznih članov in interesentov narodne skupnosti ter širšega prostora. 

Predvsem je na zaskrbljenost opozarjala politični vrh slovenske države, ko je s čestitkami vsem ministrom nove slovenske vlade, takoj izrazila upanje, »da bi Republika Slovenija in njene institucije skupaj z ostalimi članicami Evropske unije bile kos vsem izzivom novo nastale krizne situacije.« Takoj je namreč postalo pereče vprašanje tako čezmejnih delavcev kot tudi kmetovalcev, ki upravljajo s svojo lastnino v drugi državi in nenazadnje oseb, ki negujejo starejše in onemogle v sosednji državi. 

S tem v zvezi smo še posebno opozorili ministra za notranje zadeve RS Hojsa, ki je na povabilo novogoriškega župana Miklaviča obiskal Novo Gorico in odredil odprtje dveh dodatnih kontrolnih točk, kot sta prav župana sosednjih Goric Miklavič in Ziberna predlagala. Vse to je bilo povezano na dejansko težavnost življenja v celotnem obmejnem prostoru od Milj do Trbiža, ki je bil v trenutku deljen s postavitvijo fizičnih pregrad. Ravno z mislijo na specifični primer skupnega urbanega prostora dveh Gorice/Nove Gorice, skupne čezmejne integracije, ki se kaže v razvojnih načrtih EZTS-ja, skupni kandidaturi dveh Goric za evropsko predstolnico kulture in dejanske večplastne soodvisnosti ožjega čezmejnega prostora, je SKGZ izpostavila predlog, da se uveljavi za obmejno prebivalstvo posebni režim prehajanja meje. Spomin in navedba učinkovitih ukrepov iz preteklosti je bila postavljena kot primer dobre prakse, ki se je gre spomniti za primerno učinkovito nadgradnjo obstoječih evropskih dogovor od Schengena naprej; seveda ne nazaj! Vedno večja čezmejna kohezija in integracija, potrebujeta posebno avtonomijo pri upravljanju teritorija in pri tem naj državi/diplomacija primerno prisluhnijo potrebam krajevnih uprav in tu živečega prebivalstva.

Na vprašanje meje je SKGZ opozorila tudi med srečanji, ki so potekala v zadnjih tednih, pri čemer izpostavljamo ministrico Jaklitsch in predsednika Pahorja. 

S kančkom razočaranja gre opaziti, da se je odprla med epidemičnim stanjem praznina, ki jo je ustvarilo pomanjkanje rednih neposrednih bilateralnih kanalov in odsotnost naddržavnih institucij. V ta namen smo s Svetom slovenskih organizacij in Italijansko unijo poslali skupni trojezični slovensko-italijanski-hrvaški dopis predsednikom držav in vlad republik Italije, Slovenije in Hrvaške ter predsednici Evropske komisije in predsedniku Evropskega parlamenta, s katerim smo podprli poziv filozofov Daniela Innerarityja in Roberta Castaldija za večjo prisotnost EU v spopdanju s pandemijo. 

Prav tako smo s sorodno krovno in Italijansko unijo, SDGZ-jem, Kmečko zvezo in Zvezo slovenskih društev na Hrvaškem naslovili poziv trinajstim diplomatskim predstavnikom Republik Italije, Slovenije in Hrvaške, s katerim smo opozorili na našo zaskrbljenost glede trenutnega stanja. Predlagali smo rešitev, »da se režim, ki velja na eni strani meje, razširi še na določen, življenjskosmiseln del ozemlja sosednje države.«

Slovenska kulturno-gospodarska zveza je trdno prepričana, da je učinkovito sodelovanje dveh držav ključ uspeha narodnih skupnosti, ki ne živijo v matični državi. V uspešna gospodarska partnerstva med Slovenijo in Italijo ter v odličnih diplomatskih stikih, ki zadevajo marsikatero odprto poglavje Slovencev v Italiji, med temi prav gotovo vrnitev Narodnega doma, smo uvideli ključ za svetlo prihodnost. 

Iz tega razloga smo v zadnjih tednih večkrat glasno apelirali, tudi med izjavami v medijih, naj obe državi skličeta bilateralno omizje s ciljem reševanja nastale situacije ob meji.  Med kriznim obdobjem je postalo namreč očitno, koliko so lahko dragoceni prehojeni koraki zgodovine krhki in jih gre zato negovati. Prepričani smo namreč, da je edina smer za izhod iz globalne zdravstvene krize še večje sodelovanje držav, od česar bodo najbolj pozitivne učinke doživeli prebivalci obmejnih prostorov. 

Prilagamo analitični seznam opravljenih korakov v zvezi z vprašanjem prehajanja slovensko-italijanske meje. 

Priložene datoteke: