Pričujoče spletno mesto uporablja sejne (nujno potrebne) piškotke ter druge piškotke (piškotke tretjih oseb) v namen zagotovitve najboljše uprabniške izkušnje. Spletna stran neposredno uporablja sejne piškotke, po Pravilniku o piškotkih pa obstaja možnost onemogočanja uporabe piškotkov, ki zbirajo spletne analitične podatke. V kolikor uporabnik nadaljuje z brskanjem po spletni strani ali zapre obvestilo o piškotkih, soglaša z uporabo vseh piškotkov.

X zapri

Predlogi za nov sistem javnega financiranja manjšinskih ustanov in kulturnih organizacij

1. Dosedanji finančni sistem je bil določen leta 1991 in je v bistvu uveljavil logiko prispevkov po načelu »pol-pol« (z izjemo skupnih organizacij). To načelo se je v dobršni meri uveljavilo v Sloveniji in obenem tudi na Deželi FJK.
2. V poosamosvojitvenem obdobju Slovenije je obveljal princip, da se osrednje manjšinske ustanove (SSG, NŠK, GM, SLORI) v celoti ali skoraj financirajo iz italijanskih sredstev, ostale organizacije pa iz slovenskih. Tekom let (zaradi občasnih kriz in drugih zapletov) se je pričel tak sistem financiranja delno spreminjati. Tudi ustanove so pričele prejemati subvencije iz Slovenije, obveljal pa je princip uravnovešenja. Gre za to, da kdor prejme več iz italijanskih fondov, dobi manj iz Slovenije in obratno.
3. Pri porazdelitvi sredstev velja naglasiti dejstvo, da krovni organizaciji nimata pravice obvezujočega mnenja ne na Deželi in niti v Sloveniji. Na Deželi sta članici posebne komisije, v Sloveniji delujeta kot posvetovalna subjekta. V obeh primerih se je uveljavilo načelo dogovorjenih in torej skupnih predlogov, ki imajo veliko večjo težo od ločenih. Brez soglasja je težko kaj spremeniti, razen če tega ne odloči državni finančni dejavnik.
4. Kljub jasno opredeljenim podporam se je pogostoma zgodilo, da so določene organizacije in ustanove porabile več, kot so imele na razpolago, v prepričanju, da se bo itak našla rešitev. Zgodilo se je tudi to, da so bile pri mašenju primanjkljajev manj pozornih penalizirane tiste organizacije, ki so se držale načela dobrega gospodarjenja.
5. Dodatni problem pomenijo vzdrževanje, popravila in obnove kulturnih in športnih sedežev in središč. Ne zaščitni zakon in niti Slovenija ne predvidevata finančne podpore za popravila in obnovo sedežev oziroma stavb namenjenih družbeni uporabi. Teh je v naši manjšini veliko. V začetku devetdesetih let so bila za obnove namenjena precejšnja sredstva iz zakona za obmejna področja, potem pa ne več.
6. V naših ustanovah in organizacijah se je z leti uveljavil sistem, ki včasih zavira potrebno rast. Naše osrednje organizacije in ustanove so zvečina (razen SSG) zasebnega značaja. Sodobnost jih sili v večjo fleksibilnost in v iskanje najprimernejših vsebinsko, finančnih in kadrovskih rešitev.Predsedniki ustanov in organizacij morajo biti izvoljeni na osnovi konkretnih programov in vizij. Njihovo delo in odgovornost morata biti primerno nagrajeni. Ravnatelj posamezne ustanove ali organizacije naj bo zaposlen terminsko in s pogodbo za določen čas, ki se mu lahko (pogodba) obnovi. Za uslužbence je treba skrbeti in jih spodbujati, da se stalno izpopolnjujejo. Naša bodočnost je v smeri kakovostnega kadra!
7. Zgodovinsko so kulturne ustanove in nekatere večje organizacije (SSG, GM, SLORI, NŠK, ZSŠDI, SDGZ, Kmečka zveza, in druge) sodile v okvir SKGZ. Leta 1992 so dobile status dvojnega članstva. Nov status pa v bistvu ni bil dovolj natančno definiran. »Dvojnost« organizaciji povzroča večkrat zmedo in jemlje posameznim subjektom jasne referenčne točke. Opazili smo tudi, da dvojnost rahlja odnose ustanove ali organizacije s krovnima organizmoma, obenem pa beležimo nejasnosti tudi v obratni smeri, skratka, v odnosu krovnih organizacij do dvojnih članic. Problem zahteva nov razmislek.
8. Določijo naj se kriteriji vrednotenja dejavnosti v smislu utrjevanja slovenskega jezika, razpoznavnosti, znanja, inovativnosti, ustvarjalnosti, razvojne vizije, preseganja krajevnih okvirov, čezmejnega povezovanja in medkulturnega dialoga.

PORAZDELITEV PO SKUPINAH IN SKLOPIH

SKUPINA A

Poklicne ustanove in organizacije, ki imajo pomembno vlogo pri širjenju in razvoju slovenskega jezika in kulture, pri potrditvi in ozaveščanju slovenske identitete med Slovenci v Italiji.

- Slovensko stalno gledališče
- Narodna in študijska knjižnica
- Slovenski raziskovalni inštitut
- Glasbena matica in Slovenski center za glasbeno vzgojo E. Komel
- Primorski dnevnik (PR.A.E. in Zadruga Primorski dnevnik)
- Inštitut za slovensko kulturo

V sklopu tega seznama je potrebno pospešiti procese tesnega sodelovanja tudi s srednjeročnim ciljem med Glasbeno matico in Slovenskim centrom za glasbeno vzgojo E. Komelom ter med Narodno in študijsko knjižnico in Slorijem.

Med te ustanove sodi tudi Inštitut za slovensko kulturo, zaradi svojega izjemnega poslanstva pri ohranjevanju in razvoju slovenske kulture na Videnskem in na deželni ravni.

Primorski dnevnik in Slovensko stalno gledališče prejemata glavnino sredstev iz specifičnih vsedržavnih zakonov, ostale omenjene ustanove črpajo finančna sredstva, predvsem iz državnega zaščitnega zakona za Slovence v Italiji št. 38/01.

SKUPINA B

Referenčne organizacije in ustanove, ki delujejo na ljubiteljski ravni v deželnem ali pokrajinskem merilu. Posebno pozornost imajo pomembne organizacije v videnski pokrajini in Zveze, ki se združujejo na deželni ravni.

Zveze, federacije:

- ZSKD
- Slovenska prosveta
- ZSKP
- ZSŠDI
- ZCPZ TS
- ZCPZ GO
- KD Ivan Trinko
- SKS Planika

Ob sredstvih za svoje delovanje, naj bi Zveze prejemale tudi sredstva za potrebe svojih članic. Okrepiti je treba združevalno moč omenjenih Zvez med obstoječimi kulturnimi dejavniki na deželni ravni.

SKLOPI - dejavnosti

A) Vzgojna in izobraževalna dejavnost v slovenskem jeziku:

- Dijaški domovi in mladinski centri
- Zavod za slovensko izobraževanje v Špetru
- Združenje staršev osnovne šole in vrtca v Romjanu
- Slovenski raziskovalni konzorcij SLOVIK in drugi

B) Založniška dejavnost in mediji:

- Novi Matajur
- Most-Dom
- Goriška Mohorjeva-Novi glas
- Mladika
- Založništvo tržaškega tiska in drugi

C) Kulturni centri in namenska središča:

- Kulturni dom Gorica
- Kulturni center Lojzeta Bratuža Gorica
- Kinoatelje
- Narodni dom v Trstu

Č) Socialne dejavnosti:

- Sklad Mitja Čuk
- Krut
- drugi

D) Posebne izredne pobude in projekti namenjeni k utrjevanju in razvoju slovenske narodne skupnosti. Podpora pomembnejšim iniciativam, ki predstavljajo zanimive novosti oziroma so postale tradicionalni pomembni dogodki v mednarodnem merilu.

E) Popravila, vzdrževanje in gradnja kulturnih, športnih in drugih sedežev, kjer se razvija organizirana dejavnost Slovencev v Italiji.

F) Krovne organizacije:
Krovne organizacije prejmejo vsaka vsaj 5% celotnega razpoložljivega finančnega budgeta, ki je namenjen organiziranosti Slovencev v Italiji.

Dokument sprejet na seji Deželnega sveta SKGZ 5. julija 2010