fallback-thumbnail

Slomak: »Sprava je v krepitvi sodelovanja, ne v večnem sporu o zgodovini«

NOVA GORICA – »Za slovenske manjšine v Italiji, Avstriji, Hrvaški in Madžarski je najboljša oblika sprave okrepljeno sodelovanje med temi državami in Slovenijo. Spori in disputi o polpretekli zgodovini ne peljejo nikamor oziroma povzročajo le nova nesoglasja, v katerih bodo manjšine – kot vedno – največ nastradale.« Predsednik Slovenske manjšinske koordinacije (Slomak) Rudi Pavšič je včeraj v Novi Gorici, ki je gostila vodstvo te zveze, meril besede, njegovo sporočilo pa je jasno: sprava ne more biti nekaj, kar ločuje in dviguje ”temperaturo” med državami, ampak proces, ki mora temeljiti na solidnih temeljih.»Spravo, ki je preveč izrabljena beseda, si nekateri zamišljajo kot politično rento, zato takšno pojmovanje sprave odklanjamo kot nekoristno in škodljivo,« je dejal Pavšič. Slovenci v štirih državah so zainteresirani, da ima Slovenija čim boljše odnose s temi državami in da se okrepi čezmejno sodelovanje. V našem prostoru (relacija Italija-Slovenija-FJK) je stanje na tem področju vse prej kot spodbudno. Zato bi bil dober »spravni korak« že dejstvo, da se ob nekdanji meji vzpostavijo normalni odnosi gospodarskega in kulturnega sodelovanja, ki danes precej šepajo. Slomak se je v Novi Gorici sestal na povabilo tamkajšnje Evropske hiše. Na novinarski konferenci po seji je minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Boštjan Žekš srečanje označil kot pozitivno, saj se je seznanil s »skoraj enotnimi« stališči glede »aktualnih in perspektivnih« problemov slovenskih manjšin. »Vsi pogledi so nam domači in jih podpiramo,« je poudaril. Opozoril je, da njegovo ministrstvo ni edino, ki skrbi za Slovence v zamejstvu, ampak je le neke vrste posrednik, ki skuša doseči, da bi se s to problematiko ukvarjala vsa ministrstva. Kljub trenutno »bolj ali manj kritični situaciji« Žekš verjame v »svetlo prihodnost«. Predstavniki Slomaka so ministru predstavili predloge o nadaljnjem sodelovanju s slovenskimi vladnimi in parlamentarnimi institucijami. V zvezi s pobudo, da bi bili predstavniki manjšine stalno prisotni pri delu parlamenta, kar je podprl tudi novogoriški župan in podpredsednik parlamentarne komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu Mirko Brulc, je minister dejal, da je to »stvar dobre volje«. Glede predloga o članu parlamenta iz vrst slovenskih manjšin pa je poudaril, da je to »daljša zgodba«, povezana s spremembo zakona, a »načelno bi bilo to v redu«. Pavšič je Novo Gorico izpostavil kot občino, ki je pokazala kako se premaguje mejo in utrjuje vezi z manjšino. V Slomaku pričakujejo, da se čim prej sestavi vladni sosvet za manjšine, ki ga vodi premier Borut Pahor. Žekš je glede tega dejal, da bo sestava tega telesa ostala nespremenjena in da bodo v njem še naprej Slovence v Italiji zastopali SSO, SKGZ in Slovenska skupnost. V manjšinski koordinaciji želijo da Slovenija investira v mlajše generacije pripadnikov slovenske manjšine, skrb za slovenski jezik in ter gospodarsko infrastrukturo manjšine. Manjšina, ki nima svojega gospodarstva je odvisna od dnevne politike, s čimer izgublja »željo po življenju«, je poudaril Pavšič. Sicer pa se v Slomaku strinjajo z vsebino pisma, ki ga je Evropska hiša Nova Gorica naslovila na premierja Pahorja, Žekša, zunanjega ministra Samuela Žbogarja in predsednika državnozborske komisije za odnose s Slovenci po svetu in v zamejstvu Mira Petka. V pismu ugotavljajo, da se položaj slovenskih narodnih skupnosti v sosednjih država ne izboljšuje, ampak celo nazaduje. (PRIMORSKI DNEVNIK, 17.01.2009)

Povezane objave

FORUM IDEJ: Ni res, da vsi mladi bežijo, želijo pa si priložnosti
Predsednica DZ Republike Slovenije obiskala Trst
Iz Čedada odločen poziv za dvojezično šolstvo