Facebook stran
Slovenska kulturno-gospodarska zveza je samostojna in nadstrankarska organizacija. Ustanovljena je bila leta 1954 v Trstu, leto kasneje pa v Gorici. Leta 1958 sta se zvezi združili. Od takrat SKGZ povezuje organizacije, ustanove, društva in posameznike, ki delujejo na deželni ravni.
VČLANJEVANJE
POSAMEZNIKOV

Kongres SKGZ je v letu 2009 sprejel predlog, da se krovna organizacija okrepi s člani posamezniki, ki bi pripomogli k rasti organizacije in njeni utrditvi. (Pristopna izjava)

UVELJAVLJANJE
JEZIKOVNIH PRAVIC

Med glavnimi cilji si SKGZ prizadeva za uveljavljanje pravne zaščite za Slovence v Italiji, ki jo določajo mednarodne pogodbe, državni in deželni zakoni.
(Dokumenti in obrazci)

ANKETA SLORI

Slovenski raziskovalni inštitut (SLORI) je po naročilu SKGZ izvedel v letu 2009 anketo. Izsledke raziskave lahko dobite tukaj.
(Izsledki ankete)

MANJŠINA NA POTI REFORM

SKGZ je na zadnjem Kongresu izpostavila svojo vlogo reformistične organizacije med Slovenci v Italiji. Trenutna finančna kriza sili v organizacijske spremembe. Več

Forum

Lastnina in gospodarstvo v okviru SKGZ

Dokument želi prispevati k transparentnosti delovanja krovne organizacije

k forumu | arhiv

Včlani se v SKGZ za skupno rast, sooblikovanje prihodnosti, krepitev zavesti.

Poziv k včlanjevanju

Srečanje med SKGZ in predstavnikoma odbora za samostojno kraško občino

03.12.2009


Na sedežu SKGZ v Trstu je včeraj potekalo srečanje s predstavniki odbora za ustanovitev samostojne Kraške občine. SKGZ sta zastopala pokrajinski predsednik za Tržaško Ace Mermolja in organizacijski tajnik Marino Marsič, odbor za samostojno občino pa Dario Vremec in Wilma Campanialli, ki sta orisala vzroke, ki so privedli prebivalce Krasa do želje po ustanovitvi nove občine in predstavila predlog za ljudski referendum. Kot sta poudarila, nevzdržno stopnjevanje gradbenih špekulacij spreminja podobo okolja in obenem zanemarja ozemlje z odsotnostjo primerne urbanizacije in storitev. Tako slovenski domačini kot tudi novi prebivalci, ki so se preselili iz mesta na Kras, že leta opozarjajo na probleme in kujejo v sebi nezadovoljstvo. V zameno za velike posege prebivalci Krasa niso nikoli dobili nikakršne odškodnine oziroma niso bili deležni pozornosti, kot to dokazuje tudi zadnji regulacijski načrt Občine Trst. Nova občina bi po podatkih odbora štela približno 18.000 prebivalcev, zaradi česar bi imela precejšnjo težo pri zagovarjanju svojih stališč in potreb v okviru dežele FJK. Ob ugotovitvi, da so nezadovoljstvo in zahteve prebivalcev utemeljene in podkrepljene s podatki, je predsednik Mermolja izrazil potrebo, da bi v debato vključili različne dejavnike, ki se posredno ali neposredno ukvarjajo s problematikami teritorija. Izrecno je omenil gospodarski forum, ki je bil ustanovljen ravno z namenom, da bi se posvetil pomembnim argumentom, ki so vezani na ozemlje, kjer živi slovensko prebivalstvo.

Tiskaj >>