Srečanje predstavnikov SKGZ, DS, SKP in SIK

V Gorici so se na seminarskem srečanju zbrali predstavniki vodstev Slovenske kulturno-gospodarske zveze, slovenske deželne koordinacije Demokratske stranke, Stranke komunistične prenove in Stranke slovenskih in italijanskih komunistov (na posnetku) , da bi poglobili nekatera vprašanja, ki so vezana na razvoj slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. Številna delegacija krovne organizacije in strankarskih komponent, ki so jih vodili deželni predsednik SKGZ Rudi Pavšič, deželni koordinator slovenske komponente DS Andrej Gergolet in senatorka Tamara Blažina, deželni svetnik SKP Igor Kocjančič ter deželni tajnik SIK senator Stojan Spetič, je poglobljeno razpravljala o nekaterih problematikah, ki so vezane na organizacijske, finančne in vsebinske spremembe v manjšini. Kot piše v tiskovnem sporočilu, so na srečanju ocenili predloge in sugestije, ki jih v zvezi z reformnimi postopki pripravlja SKGZ. Prisotni so si bili edini, da je potrebno prekiniti z nekaterimi dosedanjimi modeli, ki so sad določene statičnosti ter izpostavili potrebo po izbirah, ki gredo v smer uveljavljanja prioritet, predvsem na področju skrbi za jezik in izobraževanja. Zdajšnja strukturiranost v manjšini pa mora (ne samo zaradi vse večjih finančnih stisk) iskati poti kvalitete in potrebne racionalizacije s pomočjo sinergij. Zdajšnji sistem porazdelitve sredstev potrebuje prenovo, ki se ne sme naslanjati na motivacije, ki jih je novi čas v bistvu že zapisal preteklosti. Podpora manjšinskim organizacijam naj torej izhaja iz novih in racionalnejših konceptov, ki bodo zagotavljali uspešnost ponudbe, povezovanje in združevanje podobnih sredin in ki ni skregana z zdravo pametjo in realnimi finančnimi zmogljivostmi. Obramba obstoječega za vsako ceno ne vzdrži ne z vsebinskega, še manj pa s finančnega vidika. Če manjšina ne bo sposobna prenovitvenih izbir, tvega »avtofolklorizacijo« in vsesplošno obubožanje. Čezmejno povezovanje, brisanje ostankov »blokovske« finančne delitve, vloga manjšine v širši deželni stvarnosti ter večja pozornost do mlajših generacij, ki tudi z narodnostnega vidika predstavljajo določeno diskontinuiteto s preteklostjo, so nekateri elementi, ki jih bo treba vgraditi v omenjene koncepte. O teh problematikah bo vodstvo SKGZ v kratkem pripravilo srečanje s svojimi predstavniki v manjšinskih organizacijah in ustanovah ter sklicalo razširjeno sejo Deželnega sveta, na katerem bodo obravnavane reformne predloge strnili v programska izhodišča, ki jih bodo ponudili v razpravo in oceno tudi ostalim manjšinskim sogovornikom ter jih predstavili javnosti. Gre za postopke in vsebine, ki so izšle na lanskem deželnem kongresu SKGZ in ki zavezujejo vodstvo krovne organizacije, da jih udejanji. Ko bi odlašali s temi postopki, bi prvenstveno škodili naši organizirani skupnosti, obenem bi javnost težko razumela zagovarjanje in napovedi o reformah v manjšini, ki ostajajo samo na deklarativni ravni. Navsezadnje je sama Programska konferenca, ki sta jo pripravili obe krovni organizaciji, je nakazala potrebo po določenih izbirah, ki so še danes aktualne. Goriško srečanje predstavnikov manjšinskih strank in krovne organizacije je nudilo priložnost tudi za poglobitev nekaterih vprašanj, ki zadevajo zastopanost v kontaktih z vladnimi in parlamentarnimi sredinami v Republiki Sloveniji, ki morajo upoštevati manjšinsko pluralnost v njeni celovitosti. Na srečanju so se zavzeli za okrepitev vloge skupnega zastopstva, ki v tem času predstavlja edino povezovalno omizje, ki ga premore manjšina. Dobro bi bilo, ko bi si omizje zadalo določene sistemske operativne obveznosti in skupaj obravnavalo tematike, ki so v interesu celotne manjšine, še piše v tiskovnem sporočilu.