Facebook stran
Slovenska kulturno-gospodarska zveza je samostojna in nadstrankarska organizacija. Ustanovljena je bila leta 1954 v Trstu, leto kasneje pa v Gorici. Leta 1958 sta se zvezi združili. Od takrat SKGZ povezuje organizacije, ustanove, društva in posameznike, ki delujejo na deželni ravni.
VČLANJEVANJE
POSAMEZNIKOV

Kongres SKGZ je v letu 2009 sprejel predlog, da se krovna organizacija okrepi s člani posamezniki, ki bi pripomogli k rasti organizacije in njeni utrditvi. (Pristopna izjava)

UVELJAVLJANJE
JEZIKOVNIH PRAVIC

Med glavnimi cilji si SKGZ prizadeva za uveljavljanje pravne zaščite za Slovence v Italiji, ki jo določajo mednarodne pogodbe, državni in deželni zakoni.
(Dokumenti in obrazci)

ANKETA SLORI

Slovenski raziskovalni inštitut (SLORI) je po naročilu SKGZ izvedel v letu 2009 anketo. Izsledke raziskave lahko dobite tukaj.
(Izsledki ankete)

MANJŠINA NA POTI REFORM

SKGZ je na zadnjem Kongresu izpostavila svojo vlogo reformistične organizacije med Slovenci v Italiji. Trenutna finančna kriza sili v organizacijske spremembe. Več

Forum

Lastnina in gospodarstvo v okviru SKGZ

Dokument želi prispevati k transparentnosti delovanja krovne organizacije

k forumu | arhiv

Včlani se v SKGZ za skupno rast, sooblikovanje prihodnosti, krepitev zavesti.

Poziv k včlanjevanju

Srečanje predstavništev SKGZ in SSO s predstavniki Agrarne skupnosti

23.12.2009


Na sedežu SKGZ v Trstu je danes potekalo srečanje med predstavništvi krovnih organizacij SKGZ in SSO ter predstavniki Agrarne skupnosti. Agrarno skupnost, ki združuje jusarske in srenjske odbore na Tržaškem, so zastopali njen predsednik Vladimir Vremec, član Carlo Grgič in član nadzornega odbora Silvester Metlika. SSO je zastopal deželni predsednik dr. Drago Štoka, za SKGZ pa so bili prisotni pokrajinski predsednik za Tržaško Ace Mermolja, odgovorni pri SKGZ-ju za javne uprave in uveljavljanje zaščitnih norm Mario Lavrenčič ter organizacijski tajnik Marino Marsič. Predsednik Vremec je obrazložil probleme in težave Agrarne skupnosti pri vsakodnevnem poslovanju, ki temelji predvsem na prostovoljnem delu članov. Trenutno stanje ne dovoljuje več amaterskega in prostovoljnega pristopa, saj gre v veliki meri za spore z javnimi upravami in je torej potrebna profesionalna strokovnost zlasti na pravnem področju. Skupna lastnina, ki jo jusi in srenje upravljajo, je pod udarom krajevnih uprav, ki po mnenju Agrarne skupnosti pogosto z nezakonito prodajo zemljišč sanirajo svoje deficitarne bilance. Carlo Grgič je izpostavil potrebo po večjem dialogu in sodelovanju s krovnima organizacijama, Silvester Metlika pa se je zaustavil pri odnosih s Slovenijo, kjer so tudi srenje. Pozornost si člani Agrarne skupnosti pričakujejo tudi s strani medijev, ki dokaj skopo poročajo o njenem delovanju. Mario Lavrenčič je podčrtal skrb, ki jo SKGZ namenja teritoriju, in omenil dopis, ki ga je krovna organizacija pred kratkim posredovala Deželi FJK v zvezi s teritorialnim načrtovanjem. V dopisu je SKGZ zahtevala aktivno soudeležbo slovenske organizirane družbe pri pomembnih spremembah v zvezi s teritorijem v spoštovanju 21. člena zaščitnega zakona. Drago Štoka in Ace Mermolja sta v imenu krovnih izrazila podporo delovanju Agrarne skupnosti v korist celotne slovenske narodnostne skupnosti in predlagala širše soočanje znotraj manjšine, kjer bi se o teh tematikah razpravljalo tudi z javnimi upravami in predstavniki politike.

Tiskaj >>