Facebook stran
Slovenska kulturno-gospodarska zveza je samostojna in nadstrankarska organizacija. Ustanovljena je bila leta 1954 v Trstu, leto kasneje pa v Gorici. Leta 1958 sta se zvezi združili. Od takrat SKGZ povezuje organizacije, ustanove, društva in posameznike, ki delujejo na deželni ravni.
VČLANJEVANJE
POSAMEZNIKOV

Kongres SKGZ je v letu 2009 sprejel predlog, da se krovna organizacija okrepi s člani posamezniki, ki bi pripomogli k rasti organizacije in njeni utrditvi. (Pristopna izjava)

UVELJAVLJANJE
JEZIKOVNIH PRAVIC

Med glavnimi cilji si SKGZ prizadeva za uveljavljanje pravne zaščite za Slovence v Italiji, ki jo določajo mednarodne pogodbe, državni in deželni zakoni.
(Dokumenti in obrazci)

ANKETA SLORI

Slovenski raziskovalni inštitut (SLORI) je po naročilu SKGZ izvedel v letu 2009 anketo. Izsledke raziskave lahko dobite tukaj.
(Izsledki ankete)

MANJŠINA NA POTI REFORM

SKGZ je na zadnjem Kongresu izpostavila svojo vlogo reformistične organizacije med Slovenci v Italiji. Trenutna finančna kriza sili v organizacijske spremembe. Več

Forum

Lastnina in gospodarstvo v okviru SKGZ

Dokument želi prispevati k transparentnosti delovanja krovne organizacije

k forumu | arhiv

Včlani se v SKGZ za skupno rast, sooblikovanje prihodnosti, krepitev zavesti.

Poziv k včlanjevanju

Srečanje SKGZ s tržaškim vodstvom Demokratske stranke

06.03.2010


PRIMORSKI DNEVNIK, 6. marca 2010

Demokratska stranka je politična stranka, Slovenska kulturno-gospodarska zveza pa nestrankarska organizacija slovenske civilne družbe. Njuni vlogi sta ločeni in različni, skupaj pa lahko marsikaj naredita tako za manjšinske pravice, kot za sožitje v tem prostoru. To je bilo vodilo včerajšnjega delovnega sestanka deželnega tajništva SKGZ in tržaške DS, ki jo je vodil pokrajinski tajnik Roberto Cosolini. V delegaciji so bili še senatorka Tamara Blažina ter člana slovenske koordinacije Stefano Ukmar in Štefan Čok, medtem ko je zastopstvo krovne zveze vodil njen predsednik Rudi Pavšič. Sestanek je po Cosolinijevih besedah služil za oceno najbolj aktualnih problemov manjšine in širšega prostora. »Naša stranka se ob spoštovanju različnih vlog prizadeva za okrepitev manjšinske civilne družbe in podpira težnje po novostih in reformah, za katere se znotraj manjšine prizadeva SKGZ,« je po srečanju dejal Cosolini. Izmenjavo mnenj in informacij s Pavšičem in sogovorniki je ocenil za zelo koristno. Odnosi med DS in Slovensko skupnostjo temeljijo na deželnem volilnem dogovoru, ki ga obe strani dosledno spoštujeta, je dejal tržaški tajnik DS. Ni pa nobena novost, da imata stranki glede marsikaterega vprašanja zelo različne politične poglede in idejne usmeritve. Pavšič je povedal, da je sestanek temeljil na potrebi po skupnem pristopu za reševanje tako problemov slovenske manjšine, kot tudi našega širšega narodno mešanega prostora. SKGZ je posredovala sogovornikom svoje poglede na manjšinsko problematiko. Nekateri so že predmet javne razprave, druge pa bo krovna organizacija še izdelala ter jih posredovala vsem zainteresiranim dejavnikom. Pavšič je izpostavil, da je SKGZ zainteresirana za tesnejše odnose sodelovanja z Demokratsko stranko kot največjo italijansko opozicijsko stranko in tudi glede na vlogo, ki jo ima ta politična sila med Slovenci v Italiji. S tem v zvezi je voditelje SKGZ zanimalo trenutno stanje odnosov med Demokratsko stranko in Slovensko skupnostjo, ki hočeš nočeš zadevajo vso manjšinsko skupnost. S tem v zvezi so Blažina, Ukmar in Čok seznanili vodstvo SKGZ z nedavnimi spremembami za krmilom deželne strankine koordinacije (po novem jo vodi Andrej Gergolet). Beseda je nanesla tudi na odnose med Italijo in Slovenijo oziroma Furlanijo-Julijsko krajino in Slovenijo, ki - kot vemo - ne preživljajo ravno najboljših trenutkov. Pri SKGZ so mnenja, da lahko Demokratska stranka tudi na tem področju odigra pomembno vlogo tako v Rimu, kot na deželni ravni. In to v odnosu s politično sorodnimi strankami, ki so danes na oblasti v Ljubljani. S tem v zvezi je tekla beseda o načrtovanem posvetu o vlogi levosredinskih in reformističnih strank v odnosu do narodnih manjšin na območju nekdanje delovne skupnosti Alpe-Jadran. Cosolini deli Pavšičevo zaskrbljenost glede zastoja vsestranskih odnosov med Rimom in Ljubljano, kar ne vpliva blagodejno na naše okolje, ki lahko samo nastrada s kopičenjem nerešenih problemov med sosednjima državama. V tem okviru se bo tržaška Demokratska stranka angažirala pri svojem vsedržavnem vodstvu, da naveže stike s sorodnimi strankami v Sloveniji. Vsi poskusi za premostitev sedanjega nespodbudnega stanja bodo dobrodošli.