26.04.2017 Spominski večer na Zoro Perello

26.04.2017 Občni zbor SKGZ

VČLANI SE
V SKGZ

Kongres SKGZ je v letu 2009 sprejel predlog, da se krovna organizacija okrepi s člani posamezniki, ki bi pripomogli k rasti organizacije in njeni utrditvi.
(Poziv k včlanjevanju)
(Pristopna izjava)
Tudi jaz sem SKGZ. Včlani se! Mnenja vseh za skupno rast

Analiza, izvajanje in razvoj zaščite narodnih skupnosti v Sloveniji in Italiji - Analisi, applicazione e sviluppo della Tutela delle Minoranze in Italia e Slovenia

Statut

PREAMBULA

Slovenska gospodarsko-kulturna zveza je bila ustanovljena leta 1954 v Trstu. Ustanovni člani so bili: Kmečka zveza iz Trsta, Slovensko gospodarsko udruženje, Slovensko-hrvatska prosvetna zveza, Slovensko narodno gledališče, Narodna in študijska knjižnica, Glasbena matica, Podporno društvo Dijaška matica, Ljudska knjižnica, Odbor za zgraditev Kulturnega doma, Društvo slovenskih srednješolcev, Slovensko planinsko društvo v Trstu, Slovenski taborniki na Tržaškem, Tržaški filatelistični klub Lovrenc Košir in Aeroklub.
Leto kasneje so v Gorici Slovensko kulturno gospodarsko zvezo ustanovili Zveza slovenskih prosvetnih društev, Dijaška matica, Akademski in srednješolski klub Simon Gregorčič, Podporno društvo, Zadruga Oslavje, Posojilnica Doberdob, Posojilnica Sovodnje, Goriška nabavna in prodajna zadruga.
Do združitve SGKZ in SKGZ je prišlo leta 1958. Slovenska kulturno-gospodarska zveza na deželni ravni povezuje organizacije, ustanove in posameznike.
V prizadevanju za skladen razvoj avtohtone slovenske jezikovne manjšine v Italiji, njeno notranjo povezanost in uveljavljanje lastne identitete SKGZ ohranja svojo zgodovinsko dediščino, ki se zrcali v sporočilu Prešernove Zdravljice in izročilih svobodoljubja, v vrednotah slovenskega upora proti fašizmu. Temeljno vodilo organizacije je prizadevanje za demokratične odnose med ljudmi in narodi, za zaščito človekovega dostojanstva, solidarnosti, blaginje in miru.

STATUT

1. člen
Ime in sedeži
Slovenska kulturno-gospodarska zveza (v nadaljevanju SKGZ) je samostojna nestrankarska organizacija Slovencev v Italiji in nima pridobitnih namenov.
SKGZ deluje na območju dežele Furlanije Julijske krajine, kjer je zgodovinsko prisotna slovenska jezikovna manjšina. Sedeže ima v Trstu, v Gorici in v Čedadu. Pravni sedež je v Trstu.

2. člen
Cilji
Cilji SKGZ so:
- prizadevati si, da bodo pravice in interesi slovenske jezikovne manjšine v Italiji enakopravno upoštevani na jezikovnem, kulturnem, političnem, gospodarskem, izobraževalnem, športnem, socialnem in drugih področjih in da bo manjšini in njenim pripadnikom zagotovljena dejanska enakopravnost. Za uresničevanje teh ciljev se SKGZ sklicuje na določila državne ustave in deželnega statuta FJK, državnih in deželnih zaščitnih zakonov, na mednarodne obveznosti italijanske države ter na vse mednarodne akte in dokumente, ki zagotavljajo manjšinske pravice;
- prispevati tako k rasti splošnega družbenega napredka in demokratičnih odnosov v italijanski družbi kot k utrjevanju solidarnosti med ljudmi, medkulturnega dialoga ter sožitja med narodi, v duhu izročila Evropske unije;
- povezovati kulturne, gospodarske, izobraževalne, športne, socialne, medijsko-informacijske in druge organizacije in dejavnosti ter jih v duhu vzajemnosti podpirati;
- povezovati in usklajevati stališča in interese slovenske jezikovne manjšine ter skrbeti za uveljavljanje pravic Slovencev v Italiji;
- prizadevati si za čim tesnejše stike z ustanovami v Republiki Sloveniji, s Slovenci v sosednjih državah in po svetu za uresničevanje načela skupnega slovenskega kulturnega prostora;
- aktivno prispevati k medsebojnemu spoznavanju in zbliževanju prebivalstva obmejnih območij ter k utrjevanju prijateljskih odnosov med sosednjimi državami;
- vzpostaviti in vzdrževati stike z italijansko manjšino v Sloveniji in na Hrvaškem ter narodnimi in jezikovnimi manjšinami v Italiji;
- uveljavljati in zastopati interese slovenske jezikovne manjšine v pristojnih mednarodnih forumih in sodelovati z drugimi manjšinskimi skupnostmi.

3. člen
Dejavnosti
Navedene cilje si SKGZ prizadeva doseči s prirejanjem posvetov, srečanj, seminarjev, raziskav, z izdajanjem publikacij, organiziranjem razstav, dogodkov in prireditev tudi mednarodnega obsega.
SKGZ lahko:
- sodeluje v javnih komisijah, v katerih je predvidena udeležba predstavnikov združenj;
- predlaga ustanovitev fundacij, študijskih centrov, znanstvenih zavodov, ustanov, institucij, zadrug in družb s sorodnimi cilji ter v njih sodeluje;
- promovira organizacije, združenja, federacije in konfederacije, ki imajo sorodne cilje in SKGZ dopuščajo avtonomijo, se vanje vključi ter v njih sodeluje;
- daje pobude za javne shode in zborovanja za uveljavljanje ciljev Statuta;
- s svojim predstavništvom aktivno sodeluje v pobudah za ovrednotenje in pozitivno integracijo v deželni, državni, evropski in mednarodni prostor;
- promovira družbeno koristne, vzgojne, izobraževalne, poklicno usmerjevalne dejavnosti. SKGZ lahko sklepa konvencije z upravami in ustanovami javnega in zasebnega značaja;
- promovira javna zbiranja sredstev, ki so namenjena družbeni solidarnosti, in nudi potrebne dobrine in pomoč na področju kulture in umetnosti, izobraževanja, športa, sociale in podobnih dejavnosti, katerih cilj je družbena korist in razvoj slovenske jezikovne manjšine v Italiji.

4. člen
Članstvo
Člani SKGZ so organizacije, združenja, društva, skupine, zavodi, inštituti in ustanove (v nadaljevanju kolektivni člani), ki delujejo na kulturnem, izobraževalnem, gospodarskem, športnem, rekreacijskem, medijsko-informacijskem, podpornem, socialnem in drugih področjih v korist slovenske jezikovne manjšine.
Člani SKGZ so lahko tudi fizične osebe (v nadaljevanju individualni člani), ki se prepoznavajo v njeni zgodovini in ciljih.
Ustanove in posamezniki, ki se želijo včlaniti, morajo vložiti prošnjo in se obvezati, da bodo spoštovali Statut in pravilnike SKGZ.
Nove člane sprejema Deželni svet.

5. člen
Pravice in dolžnosti članov
Člani SKGZ imajo pravico:
- biti zastopani v organih SKGZ;
- sooblikovati program dela SKGZ in njene usmeritve;
- odločati in sodelovati pri delovanju SKGZ in pri izvolitvi njenih organov;
Člani so dolžni spoštovati Statut in pravilnike SKGZ ter vplačati pristopno članarino.

6. člen
Izguba članstva
Članstvo se izgubi z razpustom posameznega kolektivnega člana, z izključitvijo, s pisnim izstopom ali smrtjo. Član je izključen, če deluje v nasprotju s cilji Statuta SKGZ, povzroči materialno ali moralno škodo SKGZ. Izključitev odredi Deželni svet. Zoper njo se član lahko pritoži na Razsodišče.
Izguba članstva ne predvideva povrnitve vplačane članarine.

7. člen
Ravni organiziranosti
SKGZ je organizirana na deželni in pokrajinskih ravneh.
Organi SKGZ na deželni ravni so:
- Kongres;
- Občni zbor;
- Deželni svet;
- predsednik SKGZ;
- Izvršni odbor;
- Nadzorni odbor;
- Razsodišče.
Organa SKGZ na pokrajinski ravni sta:
- Pokrajinski kongres;
- pokrajinski predsednik.

8. člen
Kongres
Kongres je najvišji organ, ki določa politične in programske smernice SKGZ.
Kongres:
- sklepa o vseh vprašanjih, ki so povezana z nameni in delovanjem SKGZ;
- izvoli predsednika SKGZ;
- izvoli Deželni svet, Nadzorni odbor in Razsodišče na predlog Pokrajinskih kongresov;
- določa smernice za delovanje in organizacijo SKGZ;
- obravnava delovanje in sklepe deželnih organov;
- obravnava prizive na odločitve Razsodišča;
- sprejema spremembe Statuta SKGZ.
Kongres sestavljajo delegati kolektivnih in individualnih članov. Število delegatov določa deželni pravilnik. Deželni svet vsaka tri leta skliče Kongres, če tega ne naredi v predvidenem roku, ga skliče tretjina članov Deželnega sveta. V posebnih primerih Deželni svet lahko skliče izredni Kongres.
Datum Kongresa mora biti najavljen vsaj 90 dni pred zasedanjem.
Kongres je sklepčen ob kateremkoli številu prisotnih delegatov. Sklepe sprejema z večino glasov.

9. člen
Občni zbor
Občni zbor odobri letni program, proračune in obračune SKGZ ter določi višino članarine.
Sestavljajo ga delegati kolektivnih in individualnih članov SKGZ. Število delegatov določa deželni pravilnik.
Občni zbor skliče vsako leto predsednik SKGZ, če tega ne opravi v predvidenem roku, skliče Občni zbor Nadzorni odbor. V posebnih primerih lahko predsednik SKGZ skliče izredni Občni zbor.
Datum Občnega zbora mora biti najavljen vsaj 60 dni pred zasedanjem.
Občni zbor je sklepčen ob kateremkoli številu prisotnih delegatov. Sklepe sprejema z večino glasov.

10. člen
Deželni svet
Deželni svet obravnava vprašanja slovenske narodne skupnosti, preverja delo, daje smernice predsedniku SKGZ in Izvršnemu odboru ter sprejema nove člane. Deželni svet nadalje predlaga spremembe Statuta, ki jih sprejme Kongres, ter sprejema pravilnike za delovanje na deželni in pokrajinskih ravneh.
Deželni svet sestavljajo člani, ki so izvoljeni na Kongresu. Prvo sejo mora predsednik SKGZ sklicati v roku 30 dni po Kongresu.
Deželni svet na prvi seji:
- med svojimi člani izvoli predsednika Deželnega sveta;
- potrdi sestavo Izvršnega odbora, ki jo predlaga predsednik SKGZ;
- potrdi pokrajinske podpredsednike in sestavo pokrajinskih vodstev, ki jih predlagajo
pokrajinski predsedniki.
Predsednik Deželnega sveta vsaj dvakrat letno skliče sejo tega organa in jo vodi. Če tega ne naredi, lahko skliče sejo tretjina članov Deželnega sveta.
Deželni svet je sklepčen ob kateremkoli številu prisotnih članov. Sklepe sprejema z večino glasov.
Kongres skliče vsaka tri leta Deželni svet ali tretjina njegovih članov.

11. člen
Predsednik
Predsednik SKGZ politično in pravno zastopa SKGZ, sklicuje seje Izvršnega odbora in jim predseduje.
V njegovi odsotnosti ga nadomešča najstarejši pokrajinski predsednik, ki mora v primeru odstopa predsednika SKGZ v roku treh mesecev sklicati volilni kongres.
Za mesto predsednika SKGZ lahko kandidirajo samo individualni člani SKGZ.

12. člen
Izvršni odbor
Izvršni odbor izvaja smernice Kongresa, Občnega zbora in Deželnega sveta. Poleg predsednika SKGZ, treh pokrajinskih predsednikov in predsednika Deželnega sveta ga sestavlja še toliko članov, kolikor jih na predlog predsednika SKGZ potrdi Deželni svet.

13. člen
Nadzorni odbor
Nadzorni odbor pregleduje upravno in finančno poslovanje, zakonitost finančnih sklepov in spoštovanje Statuta in pravilnikov SKGZ. V Nadzornem odboru so zastopane vse tri pokrajine. Sestavljajo ga trije stalni člani in trije namestniki.
Nadzorni odbor na prvi seji po Kongresu med svojimi člani izvoli predsednika tega organa. Sklepe sprejema z večino glasov.
Nadzorni odbor Občnemu zboru predloži poročilo o delu organov, izvajanju sklepov in obračunu SKGZ. Svoje poročilo predloži tudi Kongresu.
Člani Nadzornega odbora so vabljeni na zasedanja organov SKGZ, nimajo pa volilne pravice.

14. člen
Razsodišče
Razsodišče sestavljajo trije člani.
Razsodišče razsoja o morebitnih sporih med člani in organi SKGZ.
Kdor se z odločitvijo Razsodišča ne strinja, lahko vloži priziv na Kongres.

15. člen
Pokrajinski kongres
Pokrajinski kongres
- sklepa o vprašanjih, ki so vezana na cilje in delovanje SKGZ na pokrajinski ravni;
- izvoli pokrajinskega predsednika;
- določa smernice delovanja;
- določi delegate za deželni Kongres;
- predlaga kandidate za Deželni svet, Nadzorni odbor in Razsodišče.
Pokrajinski kongres sestavljajo delegati kolektivnih in individualnih članov. Število delegatov določa pokrajinski pravilnik. Pokrajinski kongres skliče vsaka tri leta pokrajinski predsednik vsaj 60 dni pred deželnim Kongresom. Če tega ne naredi v roku, ga skliče tretjina pokrajinskih članov Deželnega sveta.
Datum Pokrajinskega kongresa mora biti najavljen vsaj 60 dni pred zasedanjem.
Pokrajinski kongres je sklepčen ob kateremkoli številu prisotnih delegatov. Sklepe sprejema z večino glasov.

16. člen
Pokrajinski predsednik
Pokrajinski predsednik SKGZ zastopa organizacijo na pokrajinski ravni in vodi njeno delovanje na osnovi smernic Pokrajinskega kongresa in pokrajinskega pravilnika. Deželnemu svetu predlaga v potrditev pokrajinskega podpredsednika in sestavo pokrajinskega vodstva.
Za mesto pokrajinskega predsednika SKGZ lahko kandidirajo samo individualni člani SKGZ.

17. člen
Premoženje in finančna sredstva
Premoženje sestavljajo premičnine in nepremičnine v lasti SKGZ. Dohodke sestavljajo članarina, ki ni prenosljiva, podpore članov in somišljenikov, darovi, prostovoljni prispevki, dediščine, zapuščine, podpore javnih in zasebnih ustanov kakršnekoli narave, prispevki javnih uprav za dejavnosti na osnovi konvencij. Dohodki od dejavnosti in storitev, ki jih SKGZ opravlja za članice, dohodki od lastnega premoženja in morebitne udeležbe so prav tako vir financiranja.
Morebitni presežki bodo namenjeni izključno ciljem, ki jih določa Statut SKGZ, in ne bodo v nobenem primeru razdeljeni članom upravnih organov.

18. člen
Poslovna doba in bilanca
Poslovna doba se začne 1. januarja in se zaključi 31. decembra vsakega leta. V roku štirih mesecev po zaključku poslovne dobe mora Izvršni odbor pripraviti bilanco in jo predstaviti Občnemu zboru, da jo odobri.

19. člen
Razpust
O razpustu SKGZ sklepa Kongres v skladu z določili 21. člena civilnega zakonika.
Razpust stopi v veljavo potem, ko se je o tem izrazil kontrolni organ, ki ga določa 190. odstavek 3. člena zakona št. 622 z dne 23. 12. 1996.
Po zaključeni likvidaciji vsega premoženja in poravnavi zakonitih obveznosti, preide preostanek premoženja v last slovenskih ustanov in organizacij, ki si prizadevajo za podobne cilje in za uveljavljanje načel splošne koristi.

20. člen
Zaključna določila
Za vse, česar ne določa Statut SKGZ, se upošteva veljavno zakonodajo. Izvajanje smernic in načel tega Statuta urejajo in dopolnjujejo pravilniki SKGZ.

Prehodne določbe
Pokrajinskim in deželnim organom mandat poteče na rednih pokrajinskih oziroma na deželnem Kongresu.
Določila novega Statuta stopijo v veljavo takoj po sprejemu.

Statut je bil sprejet na izrednem Kongresu SKGZ v Trstu, dne 16. marca 2015.