Statut

PREAMBULA

Slovenska gospodarsko-kulturna zveza je bila ustanovljena leta 1954 v Trstu. Ustanovni člani so bili: Kmečka zveza iz Trsta, Slovensko gospodarsko udruženje, Slovensko-hrvatska prosvetna zveza, Slovensko narodno gledališče, Narodna in študijska knjižnica, Glasbena matica, Podporno društvo Dijaška matica, Ljudska knjižnica, Odbor za zgraditev Kulturnega doma, Društvo slovenskih srednješolcev, Slovensko planinsko društvo v Trstu, Slovenski taborniki na Tržaškem, Tržaški filatelistični klub Lovrenc Košir in Aeroklub.
Leto kasneje so v Gorici Slovensko kulturno gospodarsko zvezo ustanovili Zveza slovenskih prosvetnih društev, Dijaška matica, Akademski in srednješolski klub Simon Gregorčič , Podporno društvo, Zadruga Oslavje, Posojilnica Doberdob, Posojilnica Sovodnje, Goriška nabavna in prodajna zadruga - Gorica.
Do združitve SGKZ in SKGZ je prišlo leta 1958. Od tedaj povezuje Slovenska kulturno-gospodarska zveza organizacije, ustanove in posameznike na deželni ravni.
V prizadevanju za skladen razvoj slovenske narodne skupnosti v Italiji, njeno notranjo povezanost in uveljavljanje lastne identitete se SKGZ čuti odgovorno do svoje zgodovinske dediščine, ki jo vidi v sporočilu Prešernove Zdravljice in izročilih svobodoljubja, v izkušnjah slovenskega upora proti fašizmu in narodnoosvobodilnem boju, v prizadevanjih za demokratične odnose med ljudmi in narodi, za zaščito človekovega dostojanstva, blaginje in miru.

STATUT

1. člen
Ime in sedeži
Zveza se imenuje Slovenska kulturno-gospodarska zveza (v nadaljevanja besedila SKGZ ali Zveza).
Zveza je samostojna in nestrankarska organizacija Slovencev v Italiji in nima pridobitnih namenov.
Zveza je deželna organizacija, ki ima sedeže v Trstu, Gorici in Čedadu. Glavni sedež je v Ul. S. Francesco 20 v Trstu.

2. člen
Smotri
Smotri Zveze so:
1) prizadevati si, da bodo pravice in interesi slovenske narodne skupnosti v FJK enakopravno upoštevani na jezikovnem, kulturnem, političnem, gospodarskem, izobraževalnem, športnem, verskem, socialnem in drugih področjih in da bo slovenski narodni skupnosti in njenim pripadnikom zagotovljena dejanska enakopravnost. Za uresničevanje teh ciljev se SKGZ sklicuje na določila državne ustave in deželnega statuta FJK, na mednarodne obveznosti italijanske države ter na vse mednarodne akte in dokumente, ki zagotavljajo manjšinske pravice;
2) prispevati k rasti splošnega družbenega napredka in demokratičnih odnosov v italijanski družbi, kot tudi k utrjevanju medsebojne solidarnosti med ljudmi in sožitja med pripadniki različnih narodov ter k uveljavljanju kulture miru in sodelovanja, v duhu izročila Evropske Unije.
3) povezovati kulturne, gospodarske, izobraževalne, športne in druge organizacije in dejavnosti ter jih v duhu vzajemnosti podpirati;
4) gojiti družbeno solidarnost;
5) povezovati in usklajevati stališča in interese slovenske narodnostne skupnosti ter spodbujati skupno nastopanje Slovencev v FJK;
6) prizadevati si za čim tesnejše stike z ustanovami v Republiki Sloveniji, s Slovenci v sosednjih državah in po svetu za uresničevanje načela skupnega slovenskega kulturnega prostora;
7) aktivno prispevati k medsebojnemu spoznavanju in zbliževanju prebivalstva obmejnih območij ter k utrjevanju prijateljskih odnosov med sosednjimi državami;
8) vzpostaviti in vzdrževati stike z italijansko manjšino v Sloveniji in Hrvaški ter manjšinami v Italiji;
9) uveljavljati in zastopati interese slovenske narodne skupnosti v pristojnih mednarodnih forumih in sodelovati z drugimi manjšinskimi skupnostmi.

3. člen
Dejavnosti
Te smotre bo Zveza zasledovala s prirejanjem posvetovanj, srečanj, seminarjev, raziskav, z izdajanjem publikacij, z organiziranjem razstav, pobud in prireditev tudi mednarodnega obsega.
Zveza lahko sodeluje v javnih komisijah, kjer je predvidena udeležba predstavnikov združenj. Zveza lahko promovira ustanovitev fundacij, študijskih centrov, znanstvenih zavodov, ustanov, institucij, zadrug in družb s sorodnimi cilji ter v njih sodeluje.
Zveza lahko promovira organizacije, združenja, federacije in konfederacije, ki imajo sorodne cilje in Zvezi dopuščajo avtonomijo, se vanje vključi ter v njih sodeluje.
Zveza bo dala pobudo za javne shode in zborovanja za uveljavljanje smotrov statuta.
Zveza se bo s svojim predstavništvom aktivno vključevala v pobude za ovrednotenje in pozitivno integracijo v deželni, državni, evropski in mednarodni prostor.
Zveza promovira družbeno koristne, vzgojne, izobraževalne, poklicno usmerjevalne dejavnosti.
Zveza lahko sklepa konvencije z upravami in ustanovami javnega in zasebnega značaja.

4. člen
Članstvo
Člani SKGZ so organizacije, združenja, društva, skupine, zavodi, inštituti in ustanove, ki v deželnem merilu ali vsaj v dveh pokrajinah delujejo na kulturnem, izobraževalnem, gospodarskem, športnem, rekreacijskem, informacijskem, podpornem in drugih področjih v korist slovenske narodnostne skupnosti.
Kdor se želi včlaniti, mora izvršnemu odboru poslati pismeno prošnjo in se obvezati, da bo spoštoval statut in pravilnike SKGZ oz. sklepe njenih statutarnih organov. Člane sprejema deželni občni zbor.
Če ne izpolnjujejo pogojev za deželno članstvo, se organizacije lahko včlanijo v SKGZ na pokrajinski ravni. Posamezne pokrajine v svojih pravilnikih urejajo način včlanjevanja posameznikov ter opredeljujejo njihovo vlogo in obliko sodelovanja v postopkih za izvolitev organov Zveze.

5. člen
Pravice in dolžnosti članov
Pravice članov so:
a) udeležba pri pobudah, ki jih prireja Zveza;
b) zastopstvo v organih SKGZ;
c) sooblikovanje programa dela Zveze in njene usmeritve;
č) odločanje o delovanju Zveze z glasovanjem na pristojnih mestih tudi v zvezi s spreminjanjem statuta in pravilnika SKGZ ter sodelovanje na volitvah organov Zveze;
d) uživanje ugodnosti, ki jih nudi Zveza.
Člani so se dolžni ravnati po pravilih Zveze in po smernicah zvezinih organov ter plačevati članarino.

6. člen
Izguba članstva
Do izgube članstva pride v primeru delovanja, ki je v očitnem nasprotju s cilji tega statuta ali delovanja, ki bi materialno ali moralno škodilo Zvezi oz. zaradi neplačevanja članarine. Izključitev izreče občni zbor na podlagi ocene razsodišča.
Do izgube članstva pride tudi v primeru odstopa, ki mora biti javljen vodilnim organom Zveze tri mesece pred zaključkom poslovne dobe.

7. člen
Ravni organiziranosti
Zveza je organizirana na deželni in pokrajinski ravni.
Organi zveze na deželni ravni so:
a) kongres;
b) občni zbor;
c) deželni svet;
č) predsednik;
d) izvršni odbor;
e) nadzorni odbor;
f) razsodišče.

8. člen
Kongres
Kongres je najvišji organ, ki določa politične in programske smernice SKGZ.
Sestavljajo ga člani Zveze. Število delegatov deželnih članic in delegatov pokrajinskih kongresov določa deželni svet na podlagi pravilnika.
Deželni svet skliče na podlagi pravilnika vsaka tri leta redni kongres. Izredni kongres lahko skličeta na obrazloženo zahtevo dva pokrajinska sveta ali polovica članov deželnega sveta.
Naloga kongresa je, da:
a) sklepa o vseh vprašanjih, ki so povezana z nameni in delovanjem SKGZ;
b) določa smernice za delovanje in organizacijo SKGZ;
c) obravnava delovanje in sklepe deželnih organov;
č) izvoli deželni svet, nadzorni odbor in razsodišče;
d) spreminja statut SKGZ.
Delegati morajo biti obveščeni pismeno vsaj 14 dni oz. z objavo v slovenskem tisku vsaj 8 dni pred dnevom kongresa. Obvestilo mora vsebovati datum, uro, kraj in dnevni red kongresa.
Kongres je sklepčen v prvem sklicu, če je navzoča vsaj polovica delegatov, v drugem sklicu pa ob kateremkoli številu delegatov. Sklepe sprejema z večino glasov.
Za sklepanje o spremembah statuta je potrebna navzočnost dveh tretjin delegatov, ki sprejemajo sklepe z večino glasov.

9. člen
Občni zbor
Sestavljajo ga članice SKGZ. Število delegatov določa deželni svet na osnovi pravilnika.
Odobri letni program SKGZ, proračune in obračune ter določa članarino. Občni zbor sprejema nove člane.
Občni zbor sklicuje predsednik Zveze vsaj enkrat letno.
Delegati morajo biti obveščeni pismeno vsaj 14 dni oz. z objavo v slovenskem tisku vsaj 8 dni pred dnevom občnega zbora.
Obvestilo mora vsebovati datum, uro, kraj in dnevni red občnega zbora.
Deželni občni zbor je sklepčen v prvem sklicu, če je navzoča vsaj polovica delegatov, v drugem sklicu pa ob kateremkoli številu delegatov. Sklepe sprejema z večino glasov.

10. člen
Deželni svet
Deželni svet sestavljajo člani izvoljeni na deželnem kongresu. Obravnava pomembna vprašanja slovenske narodnostne skupnosti, ocenjuje delo in daje pobude predsedniku in izvršnemu odboru. Na prvi seji, ki mora biti sklicana v 30 dneh od kongresa, deželni svet izvoli iz svoje srede predsednika. Predsednik predlaga posamezne člane izvršnega odbora, ki jih mora deželni svet potrditi.
Deželni svet sklicuje predsednik SKGZ vsaj dvakrat letno.
Deželni svet je sklepčen v prvem sklicu, če je navzoča vsaj polovica članov, v drugem sklicu pa ob kateremkoli številu članov. Sklepe sprejema z večino glasov.
Deželni svet sprejema pravilnike za svoje delovanje in pravilnike za delovanje Zveze na deželni ravni, ki jih potrdi deželni občni zbor.
Vsaka tri leta skliče kongres.

11. člen
Predsednik
Predsednik prevzema politično in pravno zastopstvo SKGZ. Sklicuje seje Izvršnega odbora in Deželnega sveta in jim predseduje.
Do izvolitve predsednika ali v primeru njegove odsotnosti ga nadomešča najstarejši pokrajinski predsednik.

12. člen
Izvršni odbor
Izvršni odbor izvaja smernice kongresa, občnega zbora in deželnega sveta. Poleg predsednika SKGZ in treh pokrajinskih predsednikov ga sestavlja še toliko članov, kolikor jih vsakokrat potrdi na predlog predsednika deželni svet.
Izvršni odbor je sklepčen ob prisotnosti večine. Sklepa z večino glasov, ob enakem številu glasov odloča glas predsednika.
Od kongresa do izvolitve novega izvršnega odbora SKGZ opravlja njegove funkcije posebni organ, ki ga sestavljajo pokrajinski predsedniki.

13. člen
Nadzorni odbor
V nadzornem odboru so zastopane vse tri pokrajine. Sestavlja ga pet efektivnih članov in dva namestnika, ki jih izvoli kongres za tri leta. Ima nalogo, da pregleduje upravno in finančno poslovanje, zakonitost finančnih sklepov in spoštovanje statutarnih pravil.
Na prvi seji po kongresu izvoli iz svoje srede predsednika. Nadzorni odbor je sklepčen, če je prisotna večina njegovih članov in sprejema sklepe z večino prisotnih. Ob enakem številu glasov odloča glas predsednika.
Nadzorni odbor predloži kongresu in enkrat letno občnemu zboru poročilo o delu organov, izvajanju sklepov in obračunu SKGZ.
Člani nadzornega odbora morajo biti povabljeni na zasedanja deželnega sveta.

14. člen
Razsodišče
Razsodišče sestavljajo trije člani, ki jih izvoli kongres, njihova mandatna doba traja tri leta. Predsednika izvoli razsodišče na svoji prvi seji.
Razsodišče odloča o morebitnih sporih med člani in organi SKGZ ter med posameznimi zvezinimi organi. Prizadeti, ki se z razsodbo razsodišča ne strinjajo, lahko vložijo priziv občnemu zboru.

15. člen
Pokrajinska raven
Organi Zveze na pokrajinski ravni so:
a) pokrajinski kongres;
b) pokrajinski predsednik.

16. člen
Pokrajinski kongres
Pokrajinski kongres sestavljajo člani Zveze na pokrajinski ravni. Število in način imenovanja delegatov določa pokrajinski pravilnik. Sklicuje ga pokrajinski predsednik vsaka tri leta pismeno vsaj 15 dni pred deželnim kongresom.
Pokrajinski kongres je sklepčen v prvem sklicu, če je navzoča vsaj polovica delegatov, v drugem sklicu pa ob kateremkoli številu delegatov. Sklepe sprejema z večino glasov.
Sklepa o vprašanjih, ki so povezana z nameni in delovanjem Zveze na pokrajinski ravni, sprejema pokrajinski pravilnik, izvoli pokrajinskega predsednika, določa smernice delovanja, obravnava delovanje, določi delegate za deželni kongres in predlaga kandidate za deželni svet.

17. člen
Pokrajinski predsednik
Pokrajinski predsednik zastopa pokrajinsko organizacijo SKGZ in organizira delovanje Zveze na podlagi pokrajinskega pravilnika.

18. člen
Premoženje in finančna sredstva
Premoženje sestavljajo premičnine in nepremičnine v lasti SKGZ. Dohodke sestavljajo članarina, ki ni prenosljiva, podpore članic in somišljenikov, darovi, prostovoljni prispevki, dediščine, zapuščine, podpore javnih in zasebnih ustanov kakršnekoli narave, prispevki javnih uprav za dejavnosti na osnovi konvencij. Dohodki od dejavnosti in storitev, ki jih Zveza opravlja za članice, dohodki od lastnega premoženja in morebitne udeležbe so prav tako vir finansiranja. Morebitni presežki bodo namenjeni izključno s statutom določenim ciljem Zveze in ne bodo v nobenem primeru razdeljeni članom upravnih organov.

19. člen
Poslovna doba in bilanca
Poslovna doba se začne 1. januarja in se zaključi 31. decembra vsakega leta. V roku štirih mesecev po zaključku poslovne dobe mora izvršni odbor pripraviti bilanco in jo prestaviti v odobritev občnemu zboru.

20. člen
Razpust
Zveza se razpusti, če se tak sklep sprejme na deželnem kongresu v skladu z določili 21. člena civilnega zakonika. Ko bo zaključena likvidacija vsega premoženja ter bodo poravnane zakonite obveznosti, bo preostanek premoženja namenjen za uveljavljanje načel splošne koristi, in sicer tako, da bo prešel v last ustanov in organizacij, ki zasledujejo podobne cilje in delujejo v sklopu slovenske narodnostne skupnosti v Italiji.

21. člen
Za vse, česar ta statut ne določa, se upošteva veljavna zakonodaja.

Statut sprejet na 24. deželnem kongresu SKGZ dne 23. maja 2009 v Trstu

Tiskaj >>