ULICA SV. FRANČIŠKA: Svetli in privlačnejši prostori, ki prehajajo iz enega v drugega

PRIMORSKI DNEVNIK, 27. junija 2010

»So trenutki, ko se skupnosti, kot je slovenska v Trstu, združujejo okoli svojih simbolov in krajev. Eden od teh je nedvomno poslopje v Ulici sv. Frančiška,« pravi arhitekt Dimitri Waltritsch. Slovenska kulturno gospodarska zveza (SKGZ) mu je lani naročila, naj izdela projekt za preureditev prostorov v omenjeni stavbi. Waltritsch nam je v svojem tržaškem biroju s pomočjo makete in grafičnih simulacij opisal »Projekt K«. To je začasno ime, ki predstavlja kulturo, črka k pa je prisotna tudi v kraticah vseh soudeleženih ustanov, podjetij in organizacij. To so Tržaška knjigarna (TK), Narodna in študijska knjižnica (NŠK), Zveza slovenskih kulturnih društev (ZSKD), SKGZ, Qubik (QBK) in finančna družba KB1909. Slednja naj bi vsaj posredno sodelovala v načrtu. Uradni pokrovitelj je SKGZ, lastnik nepremičnine pa je Jadranska finančna družba. Projekt sloni na dveh temeljih, ki so si ju zastavili pri SKGZ: uresničiti sodoben, večnamenski kulturni center in racionalizirati razpoložljive prostore. Dimitri Waltritsch in njegovi sodelavci imajo s knjižnicami že kar nekaj izkušenj, v Gorici so med drugim načrtovali KB center in nazadnje mediateko v Hiši filma. »Zgledovali smo se tudi po Londonu, kjer so stare in neprivlačne knjižnice pred kakimi šestimi leti preuredili v Idea Stores: to so sodobne knjižnice s kavarno, kjer se razne dejavnosti pretakajo ena v drugo«. Pretakanje in združevanje prostorov, brez pregrad, sta koncepta »Projekta K«. Načrt se je začel pri pritličju, v knjigarni, nakar je zajel še prvo in drugo nadstropje. Vhoda z ulice v pritličje bosta običajna dva, ob stopnicah in dvigalu, ki vodijo v zgornja nadstropja, pa bo še vhod v kavarno podjetja Qubik (skupina KB1909). Kavarna z udobnimi sedišči bo sestavni del knjigarne, pult se bo nadaljeval na doslej neizkoriščenem dvorišču. Kavarna je v goriškem KB centru bistven dejavnik, ki vabi ljudi v poslopje. Prešine me misel, da tržaški Slovenci že od nekdaj nimajo svojega zbirališča v mestnem središču, kakršna je bila nekoč kavarna Fabris. »To bo edini kraj v Trstu, kjer si bomo hkrati ogledali knjigarniške police in popili kavo,« pravi arhitekt. Blagajna knjigarne bo ostala približno na svojem mestu, v sredini knjigarne pa bo s premičnimi elementi veliko več prostora. Police bodo ob stenah, z visečih lantern pa se bodo ob priložnosti spustili razstavni panoji. Najin virtualni sprehod se nadaljuje v nekoliko ožjem prostoru, kjer prirejajo danes razstave, v prihodnosti pa bo namenjen otroški knjižni ponudbi. Tam se knjigarna danes konča, po načrtu pa naj bi zadnjo steno podrli: kjer je danes skladišče NŠK, bi uredili polkrožno čitalnico s časopisi in revijami: »Tu bi se knjigarna prelivala v knjižnico. Vse skupaj bo svetlo, odprli in ovrednotili bomo dvorišče, z Ul. sv. Frančiška pa bo vidno vse, tudi dvorišče in čitalnica.« Še ni konec: strop današnjega skladišča bi odstranili, na obstoječo strukturo pa bi postavili teraso z računalniki, internetno točko s pogledom na dvorišče. Prvo nadstropje s knjižnico bo dostopno tudi po stopnicah ob čitalnici z revijami. Urad knjižnice naj bi preuredili v udobno, neformalno čitalnico s fotelji, ki pa se lahko ob potrebi spremeni v konferenčno dvorano. Uslužbenke bi imele na razpolago precej manjši urad, današnjo čitalnico pa bi preoblikovali v prijeten otroški kotiček. Ob slednjem bi ohranili skladišče. Pa še tretje nadstropje: ZSKD bi odstopil nekaj sob, ob sejni dvorani pa bi se Gregorčičeva dvorana spremenila v »resno« študijsko čitalnico. Tamkajšnjo teraso bi prav tako opremili v čitalnico na odprtem. Podatki o racionalizaciji prostorov so zgovorni. NŠK razpolaga danes s 390 kv. metri, po novem bi jih imela 575. Danes zavzemajo zaprta skladišča 220 kv. metrov (56% celotne površine NŠK), čitalnica 125 (32%), uradi pa 45 kv. metrov (12%). Po novem bi uradu namenili le 20 kv. metrov (4%), skladišču 90 (16%), osem čitalnic in podobnih prostorov pa bi zavzemalo celih 465 kv. metrov (80% celote). »Trend sodobnih knjižnic je odpreti skladišča in namestiti čim več knjig na police, na razpolago obiskovalcem. Tak je naš koncept,« pravi arhitekt, ki poudarja tudi, da si Slovenci ne moremo več privoščiti dvoran, ki bi jih uporabljali samo dve uri na teden ali trikrat na mesec. »Stavba bo mnogo bolj privlačna, kavarna bo goste zvabila v knjigarno, slednja pa v knjižnico. Upam si trditi, da je to največ, kar lahko tukaj naredimo,« pravi Waltritsch.

Aljoša Fonda