Facebook stran
Slovenska kulturno-gospodarska zveza je samostojna in nadstrankarska organizacija. Ustanovljena je bila leta 1954 v Trstu, leto kasneje pa v Gorici. Leta 1958 sta se zvezi združili. Od takrat SKGZ povezuje organizacije, ustanove, društva in posameznike, ki delujejo na deželni ravni.
VČLANJEVANJE
POSAMEZNIKOV

Kongres SKGZ je v letu 2009 sprejel predlog, da se krovna organizacija okrepi s člani posamezniki, ki bi pripomogli k rasti organizacije in njeni utrditvi. (Pristopna izjava)

UVELJAVLJANJE
JEZIKOVNIH PRAVIC

Med glavnimi cilji si SKGZ prizadeva za uveljavljanje pravne zaščite za Slovence v Italiji, ki jo določajo mednarodne pogodbe, državni in deželni zakoni.
(Dokumenti in obrazci)

ANKETA SLORI

Slovenski raziskovalni inštitut (SLORI) je po naročilu SKGZ izvedel v letu 2009 anketo. Izsledke raziskave lahko dobite tukaj.
(Izsledki ankete)

MANJŠINA NA POTI REFORM

SKGZ je na zadnjem Kongresu izpostavila svojo vlogo reformistične organizacije med Slovenci v Italiji. Trenutna finančna kriza sili v organizacijske spremembe. Več

Forum

Lastnina in gospodarstvo v okviru SKGZ

Dokument želi prispevati k transparentnosti delovanja krovne organizacije

k forumu | arhiv

Včlani se v SKGZ za skupno rast, sooblikovanje prihodnosti, krepitev zavesti.

Poziv k včlanjevanju

Ustanovna izjava Slovenske manjšinske koordinacije (SLOMAK)

Skupna izjava

Čas izredno hitrih integracijskih procesov, ki sovpadajo s članstvom Republike Slovenije v Evropski uniji, zahteva tudi od slovenskih narodnih manjšin primerne pristope in odgovore. Pri vključevanju v evropske mehanizme ter v vedno bolj aktualnem medregionalnem povezovanju je za vsestransko utrjevanje našega položaja potrebno kar se da tesno in plodno sodelovanje med vsemi Slovenci: med pripadniki manjšin in Slovenci v Sloveniji. Skratka, potrebujemo vizijo naroda onkraj državnih mej, ki postajajo vedno tanjše.

Evropski širitveni proces pa ni le praznik, ki ga bomo doživeli 1. maja. Za vse predstavlja velik izziv, ki zaobjema kulturni, jezikovni, gospodarski in družbeni razvoj širšega obmejnega prostora. Zato moramo pospešiti vlogo manjšin kot povezovalcev med kulturami in jeziki ter v duhu nove Evrope poiskati vse poti, ki vodijo k sožitju in sodelovanju med narodi.

Iz omenjenih razlogov potrebujemo dobro notranjo in medsebojno organiziranost ter zastopanost, da bomo lahko uresničili zastavljene načrte in cilje, ki bodo sad dogovorov in skupnega hotenja. V ta namen smo ustanovili redno omizje, ki deluje kot predstavništvo slovenskih manjšin iz Avstrije, Italije, Madžarske in Hrvaške. Imenovali smo ga Slovenska manjšinska koordinacija (SLOMAK).

Takšna koordinacija bo omogočila, da izdelamo razvojne strategije za uveljavitev slovenske kulture in jezika ter da se o njih dogovarjamo s pristojnimi telesi in to na osnovi skupnih interesov. Koordinacijsko omizje naj torej postane trajni posrednik naših hotenj in potreb v odnosu do vseh sogovornikov, tako v državi, kjer živimo, kakor tudi širše.

Od Slovenije, ob podpori in spoštovanju subjektivitete manjšin, pričakujemo vizijo, ki bo omogočila oblikovanje strateškega programa za slovenske skupnosti v sosednjih državah in v prostoru, v katerem slovenske manjšine živijo. Pričakujemo torej, da bo RS za svoje manjšine v sosednjih državah oblikovala politiko, ki nas bo vključevala v splošne razvojne silnice našega srednjeevropskega prostora. Zato pozivamo pristojne inštitucije v Sloveniji, da tudi s primernimi izbirami omogočijo uresničitev nakazane vizije.

Slovenske manjšine se moramo tudi aktivneje vključevati v širše evropske povezave. Okvirna konvencija Sveta Evrope za zaščito narodnih manjšin in Evropska listina za regionalne in manjšinske jezike zagotavljata našim skupnostim novo mednarodno dimenzijo zaščite. Evropska dokumenta obenem ponujata večje priložnosti za nove povezave z drugimi manjšinami v razširjeni Evropski uniji.

Novo koordinacijsko telo naj postane zato poglavitni dejavnik in povezovalec slovenskih manjšin v Avstriji, Italiji, na Madžarskem in Hrvaškem. V dogovoru s pristojnimi inštitucijami v Sloveniji naj izoblikuje strategijo za skupni razvoj. Republika Slovenija je namreč pristojna, da varuje položaj in pravice slovenskih manjšinskih skupnosti v sosednjih državah in drugod po svetu. To ne izhaja le iz njene ustave, ampak pomeni predvsem moralno odgovornost.

Predvsem na kulturno-jezikovnem področju bo treba ustvariti nova izhodišča za sodelovanje in dopolnjevanje med vsemi Slovenci. V središče pozornosti moramo ponovno postaviti pojem skupnega slovenskega prostora in mu dati pravo vsebino, ki bo združevala Slovence, kjerkoli živijo.

                                            Zveza Slovencev na Madžarskem  
                                            Predsednik Jože Hirnök

                                            Zveza slovenskih društev na Hrvaškem  
                                            Predsednik Darko Šonc  

                                            Društvo člen 7  
                                            Predsednik Branko Lenart  

                                            Narodni svet koroških Slovencev  
                                            Predsednik Jože Wakounig   

                                            Zveza slovenskih organizacij  
                                            Predsednik Marjan Sturm  

                                            Svet slovenskih organizacij  
                                            Predsednik Sergij Pahor  

                                            Slovenska kulturno-gospodarska zveza  
                                            Predsednik Rudi Pavšič

Tiskaj >>