V goriškem kulturnem domu zasedal deželni svet SKGZ

V ponedeljek zvečer je v mali dvorani kulturnega doma v Gorici zasedal deželni svet Slovenske kulturno-gospodarske zveze razširjen na člane treh Zvezinih pokrajinskih svetov. Glavna točka na dnevnem redu je bila izvolitev novega izvršnega odbora SKGZ, s čimer se dejansko zaključi kongresno obdobje. Na deželnem kongresu je bil že spomladi izvoljen deželni svet, ki je na svoji prvi seji potrdil za predsednika Rudija Pavšiča. Slednji je na ponedeljkovi seji predlagal nov izvršni odbor, ki bo odslej štel skupno dvaintrideset članov. »Izvršni odbor smo hoteli bistveno pomladiti in ponosni smo tudi na dejstvo, da se je vidno povečala zastopanost ženskega spola« je že uvodoma poudaril predsednik Pavšič. Novi izvršni odbor, ki ga je deželni svet soglasno sprejel, se bo odslej sestajal enkrat mesečno in obravnaval ter sklepal o vseh odločilnih potezah SKGZ. V svojem uvodnem poročilu se je predsednik Pavšič dotaknil številnih žgočih tematik, ki zadevajo slovensko narodno skupnost v Italiji in širši obmejni prostor ter odnose tako s krajevnimi upravami kot tudi s slovensko in italijansko vlado. Glede zaščitnega zakona je nova vlada v Rimu sprožila postopek za obnovo paritetnega odbora, kar je po eni strani pozitivno, saj je bil odbor v dosedanji zasedbi dejansko paraliziran organ zaradi sistemskega bojkota sej s strani zastopnikov italijanske desnice. Po drugi strani pa vlada v manjšini bojazen, da bo obnova paritetnega odbora ponovno preložila sprejetje seznama občin, v katerih bi veljala posebna določila zaščitnega zakona. Ta seznam je paritetni odbor sprejel z velikimi težavami in kompromisi ter s komaj zadostno večino, nakar pa ga je Berlusconijeva garnitura v Rimu spravila globoko v predal. Potrebno je zato, da se postopek potrditve seznama zaključi vzporedno z nastajanjem novega odbora. V svojem predsedniškem poročilu se je Rudi Pavšič dotaknil tudi drugih vprašanj, ki so vezana na uresničevanje zaščitnega zakona. Še vedno je v veljavi zloglasni Scajolov dekret, zaradi katerega so slovenski župani na Tržaškem podvrženi komisarskemu izdajanju enojezičnih italijanskih izkaznic, županu Dipiazzi pa se sploh ne sanja, da bi izdajal dvojezične. “Petletno neizvajanje zaščitnega zakona je manjšino prikrajšalo za vsaj trinajst milijonov euro neizkoriščenih finančnih sredstev” je poudaril Pavšič. Zato SKGZ preučuje razne možnosti, da bi se vsaj delu teh sredstev vrnilo prvotno namembnost. Večkrat poudarjen problem so tudi redne finančne dotacije za športne in kulturne dejavnosti manjšine, saj je višina postavka že desetletje nespremenjena, kar pomeni, da se je resnična vrednost prispevkov drastično znižala. Možnost novih finančnih krčenj resno ogroža tudi tiskani dnevnik in tednike. Številna so odprta vprašanja na področju šolstva. Še vedno ni bila ustanovljena predvidena deželna komisija za šolstvo, o slovenski sekciji pri konservatoriju Tartini ni ne duha in ne sluha, Sindikatu slovenske šole ni priznan status, ki mu prtiče, kot tudi ostaja še vedno brez odgovora zahteva po dopolnitvi slovenskega izobraževanja v Benečiji z razširitvijo dvojezičnega pouka na tri razrede nižje srednje šole. Deželni svet SKGZ se je seznanil tudi z novim problem, ki zadeva osemstourno izobraževanje za bodoče stalne učitelje. Izobraževanje poteka izključno v italijanščini tudi za bodoči učni kader na slovenskih šolah, kar je skregano z vsako logiko. Slovencem sta tako odmerjeni le dve “tutorki” za prakso na slovenskih šolah, ki pa nimata ključne besede pri ocenjevanju in izboru kandidatov ter pri preverjanju njihovega znanja jezika. Natečaj predvideva tri sklope lekcij in izpitov (trenutno se odvija drugi sklop), ki potekajo izključno v italijanščini. To pomeni, da se naši učitelji učijo poučevati v slovenski šoli izključno v italijanščini. Stanje je toliko bolj nerazumljivo, če upoštevamo dejstvo, da je Dežela že namenila sredstva za slovensko izobraževanje kot tudi je bila sklenjena posebna konvencija med italijansko in slovensko univerzo. Spričo povedanega bo SKGZ že v kratkem dala pobudo za srečanje z vsemi odgovornimi dejavniki, začenši z Deželnim šolskim uradom v Trstu, deželno vlado in ministrstvom za šolstvo. Nova konvencija med radiotelevizijsko družbo RAI in italijansko vlado mora nujno predvidevati dostojno “pokrivanje” videmske pokrajine. Prav tako je nujna kadrovska ureditev v slovenskih oddelkih, kjer je osebje že skrčeno pod vsako mejo dostojnosti. Programski oddelek trenutno deluje brez figure ravnatelja, kar je prav tako nedopustno. Glede napovedane »spravne geste« na meddržavnem nivoju je predsednik Pavšič dejal, da je čas za spravo nedvomno že zdavnaj dozorel. »Spravno dejanje, ki jo načelno podpiramo, pa je za enkrat prazna škatla, ki jo moramo napolniti z vsebinami«, je dejal Pavšič. Med temi vsebinami spada tudi uradno opravičilo italijanske države za gorje, ki ga je fašizem povzročil slovenskemu narodu in še predvsem Primorski. Predsednikovemu poročilu je sledila bogata razprava, v katero so posegli Jure Kufersin, David Peterin, Nataša Paulin, Igor Pahor, Stojan Spetič, Ace Mermolja, Milan Pahor, Livio Semolič, Renzo Mattelig, Igor Tuta, Tamara Blažina in Igor Gabrovec.