20.10.2014 SKGZ se klanja spominu profesorja Pavleta Merkuja

20.10.2014 Zaščitna zakonodaja daje priložnosti celotnemu teritoriju

VČLANI SE
V SKGZ

Kongres SKGZ je v letu 2009 sprejel predlog, da se krovna organizacija okrepi s člani posamezniki, ki bi pripomogli k rasti organizacije in njeni utrditvi.
(Poziv k včlanjevanju)
(Pristopna izjava)
Tudi jaz sem SKGZ. Včlani se! Mnenja vseh za skupno rast

Analiza, izvajanje in razvoj zaščite narodnih skupnosti v Sloveniji in Italiji - Analisi, applicazione e sviluppo della Tutela delle Minoranze in Italia e Slovenia

V Gregorčičevi dvorani zasedal Zbor članov-posameznikov SKGZ za Tržaško

18.03.2012



Zasedanje je vodila pokrajinska podpredsednica SKGZ za Tržaško Darja Betocchi; ob njej Rudi Pavšič in Marino Marsič (Kroma)

V sredo 14. marca je v Gregorčičevi dvorani v Trstu zasedal Zbor posameznikov SKGZ za Tržaško. Skupščina, ki jo je v odsotnosti predsednika Aceta Mermolje vodila podpredsednica Daria Betocchi, je ponudila priložnost za poglobljeno analizo trenutnega položaja v manjšini ter izpostavila nekaj pomembnih razmišljanj glede same krovne organizacije in celotne manjšine.

Kakšna naj bo vizija naše prisotnosti v letu 2020 je bilo izhodišče, ki ga je v svojem uvodnem razmišljanju izpostavil deželni predsednik Rudi Pavšič in se pri tem zaustavil pri nekaterih tematikah, ki so prišle na dan na nedavnem notranjem seminarju organizacije.

SKGZ si mora postaviti srednjeročne cilje in primerno strategijo na podlagi jasnih prioritet, ki gredo v smer uveljavljanja slovenskega jezika in kulture v čezmejnem prostoru in jezikovno pluralni družbi. Podatki, ki izhajajo iz zadnje ankete SLORI o šolski populaciji jasno kažejo da razmišljanja, ki temeljijo na zaprti narodni logiki so v popolnem nasprotju z dejanskim stanjem.

Šolski in pošolski dejavnosti moramo torej posvetiti največjo pozornost, skupaj z izobraževanjem in prisotnosti na teritoriju. Med prioritetnimi izbirami sodi gotovo tudi uveljavljanje zaščitnih norm, prizadevanjem za pridobitev pravic pa morajo slediti tudi prizadevanja pri njihovem koriščenju.

Na skupščini so prisotni ugotavljali, da je duh slovenstva večkrat pretirano nacionalno naravnan in da mitizacija slovenskih korenin in slovenstva samega nas marsikdaj zaustavi pred odprtem gledanjem v prihodnost. Zato je potrebno, da iščemo dodatne vrednostne značilnosti naše skupnosti, ki nas bodo postavljale v središče dogajanja. Etnično prepričanje o slovenstvu naj torej prepustijo mesto državljanskemu, ki je gotovo bolj primerno času, ki je pred nami. SKGZ je odprta organizacija Slovencev v Furlaniji Julijski krajini, identiteto pojmuje kot proces, v katerem se prepletajo zavezanost svojemu narodnemu izvoru in interakcija (kulturna, gospodarska in socialna) z drugimi dejavniki v deželi FJK, Sloveniji in v širšem evropskem prostoru (zlasti na manjšinskem področju). Svojo vlogo torej pojmuje in doživlja kot doprinos k pluralnosti, napredku in blaginji ne le slovenske manjšinske skupnosti temveč celotne deželne stvarnosti.

Na skupščini so razpravljali tudi o notranji organiziranosti krovne organizacije in se zavzeli za neposredno izvolitev deželnega predsednika ter za večjo sinergijo med SKGZ in članicami. S tem v zvezi so ocenili tudi položaj organizacij z dvojnim članstvom ter podprli potrebo po novih vsebinskih in finančnih pristopih v naši organiziranosti.

Nadvse zanimiva razprava, v kateri so sodelovali Marino Pečenik, Ravel Kodrič, Danilo Slokar, Rosana Petaros, Tomaž Ban, Boris Siega, Štefan Čok, Nives Košuta, Suzi Pertot, Renato Kneipp, Vojko Slavec, Darko Kobal, Marino Marsič in Mirjam Mikolj, je nadgradila uvodna razmišljanja predsednika Pavšiča in potrdila pravilnost odločitve, da je SKGZ stopila na pot včlanjevanja posameznikov.

Na srečanju so prisotni imenovali svoje predstavnike za Pokrajinski kongres organizacije, ki bo 11. aprila v Gregorčičevi dvorani. Deželni kongres SKGZ pa se bo pričel 18. maja v Narodnem domu v Trstu ter nadaljeval dan kasneje v večnamenskem centru v Špetru.