SKGZ prireja javni posvet o teritoriju

17.10.2011

Premisliti prostor je naslov javnega posveta o teritoriju, ki ga bo Slovenska kulturno-gospodarska zveza priredila v petek, 28. oktobra, v veliki dvorani Narodnega doma v Trstu. S to pobudo želi krovna organizacija izpostaviti svoje poglede na pomembno vprašanje, ki je ta čas v središču pozornosti tudi zaradi oblikovanja novega prostorskega načrta tržaške občine. Na posvetu bodo sodelovali strokovnjaki, predstavniki stanovskih organizacij, politiki in javni upravitelji s ciljem, da se poišče skupni imenovalec za nekatera ključna vprašanja, ki zadevajo širši prostor, kjer je prisotna slovenska narodna skupnost, s posebnim poudarkom na mesto Trst in Kras ter njegovo čezmejno dimenzijo.
O pripravah na posvet je tekla beseda na deželnem tajništvu SKGZ, na katerem so pozitivno ocenili dokument, ki ga je izdelal Gospodarski forum in ki vsebuje skupna izhodišča glede vprašanja snujočega se prostorskega načrta tržaške občine. Pozitivno mnenje o dokumentu je že dal tržaški župan Roberto Cosolini ob nedavnem uradnem srečanju z delegacijo SKGZ. Ob pokrajinskem predsedniku Acetu Mermolji bodo na posvetu uvodna razmišlja izpostavili arhitekt Danilo Antoni, inženir Peter Sterni, predsednik Kmečke zveze Franc Fabec, ravnatelj Slovenskega deželnega gospodarskega združenja Andrej Šik, zaključno misel pa bo podal deželni predsednik SKGZ Rudi Pavšič. Posvet bo vodil geometer Alan Oberdan, član pokrajinskega vodstva SKGZ in predsednik sekcije prostih poklicev pri Slovenskem deželnem gospodarskem združenju.
Deželno tajništvo je sklenilo posvetiti naslednjo sejo Deželnega sveta gospodarskim dejavnostim v okviru krovne organizacije in premoženju, ki je v lasti SKGZ preko društev in skladov. Glede gospodarstva in imovine obstaja namreč tudi zgodovinska podlaga, ki sega v čas pred ustanovitvijo organizacije. SKGZ je po drugi svetovni vojni obnovila in krepila kulturne in gospodarske dejavnosti, ki so bile značilne za Slovence že v času narodnega preporoda in so se nadaljevale vse do italijanskih iredentističnih gibanj in fašizma po prvi svetovni vojni. Takrat je skupaj s kulturo nasilno zamrlo tudi slovensko gospodarstvo v Italiji.
Po osamosvojitvi Slovenije in razpadu Jugoslavije so se pogoji gospodarskega delovanja bistveno spremenili. Kljub temu je SKGZ ohranila skrb za gospodarski razvoj Slovencev v Italiji in se tej dejavnosti ni odpovedala v prepričanju, da lahko obstane le gospodarsko krepka manjšina. O teh argumentih, gospodarskih perspektivah in načrtih bo tekla beseda na seji Deželnega sveta SKGZ, ki bo v ponedeljek, 24. oktobra, v dvorani SKD Igo Gruden v Nabrežini. Uvodno besedo bo imel Boris Peric, član Gospodarske komisije SKGZ.
Na seji deželnega tajništva krovne organizacije so se seznanili tudi z zapletenim vprašanjem manjkajočih sredstev iz zaščitnega zakona (2,5 milijona evrov). S tem v zvezi je deželni tajnik Livio Semolič seznanil prisotne o stikih in pobudah, ki jih je imel v prejšnjih dneh v Rimu.
Na seji, ki je potekala v goriškem KB centru, so člani vodstva SKGZ ocenili javne kritike s strani SSO, ki je v svojem sporočilu za javnost izjavil, "da ob problematiki v zvezi z Uradom in zmanjšanjem sredstev krovnima organizacijama SSO opaža, da druga krovna organizacija ne kaže volje za skupni nastop". Kritika je povsem neutemeljena, saj je doslej prav SKGZ dala pobudo za marsikateri skupni nastop krovnih. Deželno tajništvo je mnenja, da javne polemike ne bodo prispevale k ugodni rešitvi tega vprašanja.

Tiskaj >>