V Vidmu zasedala Deželna posvetovalna komisija za slovensko manjšino

30.06.2012

Slovenske organizacije in ustanove bodo morale na prispevke, ki jih letno prejemajo za svojo dejavnost na podlagi 16. člena zaščitnega zakona, še počakati. Dežela Furlanija Julijska krajina namreč iz državnih uradov še ni prejela nobenih uradnih zagotovil o tem, kolikšen bo na koncu prispevek za financiranje dejavnosti slovenske narodne skupnosti v Italiji, saj se zaradi varčevalnih ukrepov prvotno napovedanemu prispevku 5.308.000 evrov napovedujejo dodatni rezi (poleg že določenega odbitka za 404.669,80 evrov, ki je posledica novembrskega ukrepa bivšega finančnega ministra Tremontija). Zaradi teh negotovosti pa Dežela slovenskim ustanovam še ne more nakazati prepotrebnih sredstev.
To je na včerajšnji seji Deželne posvetovalne komisije za slovensko manjšino povedal direktor službe za deželne rojake v tujini in manjšinske jezike Giuseppe Napoli, ki je namesto deželnega odbornika Elia De Anne predsedoval zasedanju komisije. Po zadnjih vesteh naj bi namreč iz državne v deželno blagajno za zaščito slovenske jezikovne skupnosti namesto napovedanih 8.822.490 evrov prišlo le 7.039.008, s temi sredstvi pa se financirata tudi 8. in 21. člen zaščitnega zakona (za rabo slovenščine v javnih upravah in za izvedbo posegov, ki naj prispevajo k razvoju ozemelj občin videmske pokrajine, v katerih je zgodovinsko prisotna slovenska manjšina). Za izvajanje 8. člena je predviden prispevek do 2.998.032,30 evra, za 21. člen pa do 516.456,90 evra (oba zneska so znižali že leta 2011). To pomeni, da bi za dejavnosti slovenskih organizacij (16. člen) ostalo le približno 3,5 milijona evrov.
Sredstva ostajajo torej še v Rimu, Dežela pa si bo še naprej prizadevala, da se vprašanje financiranja dejavnosti slovenske skupnosti čim prej reši, kot je obljubil Napoli, ki je članom komisije tudi prebral pismo, ki ga je deželni predsednik Renzo Tondo že konec aprila poslal premierju Mariu Montiju. Deželni glavar je v njem poudaril pomembno vlogo, ki jo ima naša jezikovna skupnost v Furlaniji Julijski krajini, in kako je za našo deželo važno sodelovanje s sosednjimi državami, v prvi vrsti s Slovenijo. Za svoje delovanje pa slovenske organizacije nujno potrebujejo neokrnjene državne prispevke, zato Tondo poziva Montija, naj poskrbi, da bo slovenska skupnost prejela vsoto, ki je bila prvotno predvidena v državnem proračunu. Če ne bi šlo drugače, predlaga deželni predsednik premierju, naj država omogoči spremembo namembnosti prispevkov, ki so bili namenjeni za druge člene zaščitnega zakona, a niso bili v celoti izkoriščeni. V svojem pismu Montiju se je Tondo zavzel tudi za Primorski dnevnik. Približno mesec dni kasneje se je osebno aktiviral tudi deželni odbornik De Anna, ki je poleg vladi pisal tudi senatorki Tamari Blažina, deželnima svetnikoma Kocjančiču in Gabrovcu ter predsednikoma krovnih organizacij Pavšiču in Štoki. Na Deželi bi se radi tudi s predstavniki manjšine dogovorili za skupne pobude, zato da bi bili v odnosu do rimske vlade glede teh vprašanj čim bolj učinkoviti.
Da bi delno omilili negativne posledice zamud pri izplačevanju obljubljenih sredstev, bo v torek deželni svet obravnaval poseben amandma, ki naj bi deželni upravi omogočil, da vnaprej izplača zneske do višine treh milijonov evrov, ki so že bili vključeni v proračun. Na tak način bi slovenske ustanove vendarle prejele vsaj del obljubljenih sredstev.
Napoli je vsekakor na zasedanju napovedal še nekaj novosti. Zaradi notranje reorganizacije v deželnih uradih bo Pavel Slamič, ki je doslej vodil resor za slovensko skupnost, hkrati odgovoren tudi za furlansko in nemško skupnost v Furlaniji Julijski krajini. Urad, ki ga vodi Slamič, pa je dobil novega funkcionarja. To je Luka Vuga, ki bo odslej tudi tajnik deželne posvetovalne komisije za slovensko manjšino.
T.G.
(Primorski dnevnik, 30. junija 2012)

Videm, 29.06.2012 - Člani Deželne posvetovalne komisije za slovensko manjšino

Tiskaj >>