Facebook stran
Slovenska kulturno-gospodarska zveza je samostojna in nadstrankarska organizacija. Ustanovljena je bila leta 1954 v Trstu, leto kasneje pa v Gorici. Leta 1958 sta se zvezi združili. Od takrat SKGZ povezuje organizacije, ustanove, društva in posameznike, ki delujejo na deželni ravni.
VČLANJEVANJE
POSAMEZNIKOV

Kongres SKGZ je v letu 2009 sprejel predlog, da se krovna organizacija okrepi s člani posamezniki, ki bi pripomogli k rasti organizacije in njeni utrditvi. (Pristopna izjava)

UVELJAVLJANJE
JEZIKOVNIH PRAVIC

Med glavnimi cilji si SKGZ prizadeva za uveljavljanje pravne zaščite za Slovence v Italiji, ki jo določajo mednarodne pogodbe, državni in deželni zakoni.
(Dokumenti in obrazci)

ANKETA SLORI

Slovenski raziskovalni inštitut (SLORI) je po naročilu SKGZ izvedel v letu 2009 anketo. Izsledke raziskave lahko dobite tukaj.
(Izsledki ankete)

MANJŠINA NA POTI REFORM

SKGZ je na zadnjem Kongresu izpostavila svojo vlogo reformistične organizacije med Slovenci v Italiji. Trenutna finančna kriza sili v organizacijske spremembe. Več

Forum

Lastnina in gospodarstvo v okviru SKGZ

Dokument želi prispevati k transparentnosti delovanja krovne organizacije

k forumu | arhiv

Včlani se v SKGZ za skupno rast, sooblikovanje prihodnosti, krepitev zavesti.

Poziv k včlanjevanju

Včeraj je zasedala Slovenska manjšinska koordinacija

11.02.2010


PRIMORSKI DNEVNIK, 11. februarja 2010

LJUBLJANA - Manjšinska koordinacija SLOMAK, ki združuje Slovence v Italiji, Avstriji, Hrvaški in Madžarski, ne preživlja najboljših časov. Po odstopu prvega predsednika Rudija Pavšiča je njegovo mesto začasno prevzel zastopnik Slovencev na Madžarkem Jože Hirnök, sedaj pa se postavlja vprašanje novega vodstva. Za predsedniško mesto sta po včerajšnji seji v igri Bernard Špacapan (predlagal ga je Svet slovenskih organizacij) in Marjan Sturm, predsednik Zveze slovenskih organizacij na Koroškem. Za predsedniško mesto nista dobila dovolj podpore. Zato je na seji padel predlog, da bi za eno leto skupaj vodila koordinacijo. Zamisel ni prodrla zlasti zaradi zadržkov Draga Štoke (Svet slovenskih organizacij), ki se bo o tem predlogu posvetoval z vodstvom svoje krovne organizacije. Narodni svet Koroških Slovencev je sprva predlagal še kandidaturo Angelike Mlinar, omenjal se je tudi Pavšič, ki pa je kandidaturo odklonil. Potem ko sta Vladimir Smrtnik in Bernard Sadovnik v torek zahtevala, da se v SLOMAK sprejme koroško Enotno listo, Skupnost koroških Slovencev in Slovencev in tudi stranko Slovenske skupnosti iz FJK, so se včeraj v zvezi s sestavo koordinacije oglasili senatorka Tamara Blažina ter Stojan Spetič in Igor Kocijančič. Slovenska senatorka v rimskem parlamentu ugotavlja, da mnogi Slovenci v Italiji volijo za Demokratsko stranko, ki ima torej pravico do zastopanosti v manjšinski koordinaciji. Kocijančič in Spetič v imenu Zveze alternativne levice, Stranke komunistične prenove in Stranke italijanskih komunistov, ob izražanju najširše podpore vlogi in do tu opravljenemu delu SLOMAK, so se obrnili na vodstvo koordinacije, da bi ne uvrščalo v SLOMAK, ki je upravičeno in suvereno koordinacija manjšinskih organizacij civilne družbe, novih političnih subjektov in strank. Koordinacija naj bi raje razmislila o ustanovitvi nekega novega telesa, v katerem bi bili ob civilni družbi polnopravno vključeni tudi slovenski politični ali izvoljeni predstavniki v raznih realnostih, sta v pismu zapisala Spetič in Kocijančič.

Tiskaj >>